Piše: dr. Metod Berlec
O stanju v slovenski policiji pod Golobovo vlado, naraščanju nezakonitih migracij, romski in žgoči avtocestni problematiki ter drugih aktualnih zadevah smo se pogovarjali z nekdanjim generalnim direktorjem policije dr. Antonom Olajem.
DEMOKRACIJA: Gospod Olaj. V času Janševe vlade ste bili generalni direktor slovenske policije. Kako s sedanje perspektive ocenjujete vaše vodenje policije?
Olaj: Sem ponosen na opravljeno delo. Policijske enote sem uspešno vodil več kot 20 let, zato nisem dvomil, ali bom policiji kot generalni direktor uspel zagotavljati potrebno operativnost za soočanja s zahtevnimi varnostnimi izzivi. S prenovljenim konceptom dela z več opozarjanja in manj kaznovanja je policija uspešno zagotavljala visoko stopnjo varnosti ljudi in premoženja. Naj ob tej priložnosti znova izrečem pohvalo in zahvalo vsem policistkam in policistom, ki so s svojim predanim delom k temu pripomogli kljub izraziti negativni medijski propagandi, ki se je takrat vodila zoper policijo.
DEMOKRACIJA: Na mestu generalnega direktorja policije vas je, ko je vlado prevzela leva politična opcija (stranke Gibanje svoboda, SD in Levica), kot v. d. direktorja nadomestil Boštjan Lindav, ki je začel s kadrovsko čistko na policiji ob podpori nove, sedaj že nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar. Vas je brutalnost obračuna s kadri, ki so z vami dobro sodelovali, presenetila?
Olaj: Vsakršno obračunavanje s kadri je zavrženo ravnanje, posebno še, ker so to počeli iz nekakšnih revolucionarno anarhističnih razlogov. Izvajali so nekakšno »čiščenje« in »depolitizacijo«. Za sleherno premestitev policista morajo obstajati razlogi, ki jih izrecno zapoveduje zakon o javnih uslužbencih. Vemo, da niti ta niti kakšen drug zakon ne določa čiščenja niti depolitizacije. Na to je z zaskrbljenostjo javno opozoril tudi profesor Pravne fakultete v Ljubljani dr. Rajko Pirnat. Brutalnost obračunavanja ob »podpori« dominantnih medijev me je zato nekoliko presenetila. To bi bilo mogoče razumeti le v razmerah globokega družbenega konflikta, ki pa ga v Sloveniji ni bilo. Zgodilo se je le to, da je takratni predsednik vlade vrnil mandat, večina poslancev pa ni želela novih volitev in so zato izbrali drugega predsednika vlade. Mirnega prenosa oblasti na ustavno dopusten način, kar je v razvitih demokratičnih ureditvah nekaj normalnega, očitno v Sloveniji avtoritarne politične sile ne sprejemajo. Je pa zanimivo, da ste ravno na vašem spletnem portalu 6. marca 2021 objavili v prispevku vsebino pisma skupine policistov, iz katerega izhaja, da se bo ob zamenjavi oblasti obračunalo z vsemi, ki so sodelovati v delu »Janševe« vlade. V tem pismu se omenja tudi Bobnarjeva, ki naj bi bila temu naklonjena. Takrat sem se zaradi zagotavljanja notranje varnosti v policiji z Bobnarjevo pogovoril in izrazil skrb za ohranjanje dobrih medsebojnih odnosov med policisti. Potožila mi je, da je navedeni članek namenjen le maščevanju in njeni diskreditaciji. Mogoče takrat ni bila dovolj iskrena v pogovoru z mano, je pa zanimivo, da se je praktično vse zapisano iz pisma policistov kasneje uresničilo. Še več, »represalije« so se izvedle, verjetno na presenečenje »čistilcev«, tudi zoper njih same.
DEMOKRACIJA: Je mogoče reči, da se je v primeru Bobnarjeve in Lindava potrdil znani rek, da »revolucija žre svoje otroke« …
Olaj: Ja, točno to sem imel v mislih. Gre za poučen primer, ki ne bo kmalu pozabljen.
DEMOKRACIJA: No, ob tem je zanimivo, da je predsednik vlade Robert Golob lani jeseni domnevno prišel v spor z notranjo ministrico Tatjano Bobnar, ker naj bi skupaj z Lindavom prepočasi obračunavala z domnevno Janševimi kadri v policiji. Vsaj tako so poročali mediji …
Olaj: Verjamem, da hitrost oz. počasnost obračunavanja s policisti, ki so z zakonitim obvladovanjem anarhistov in anomistov pomembno pripomogli k ohranjanju življenj prebivalstva v času pandemije, ni bil glavni razlog spora.
DEMOKRACIJA: Notranja ministrica Tatjana Bobnar je lani decembra odstopila, pri čemer pa je skupaj z Boštjanom Lindavom javno razkrila, da je predsednik vlade izvajal pritisk na delo policije in kadrovanje znotraj nje. Kako to komentirate?
Olaj: Ta novica v medijih me je presenetila. Kaže na nedoraslost položaju, posebno še, ko se je začela diskusija o nestrinjanju s političnimi pričakovanji predsednika vlade kar prek medijev. Kot fiasko pa je na koncu izpadlo pisno priznanje namestnika generalnega direktorja policije z dne 8. decembra 2022, da političnih pritiskov na delo policije ni bilo. Mislim, da bo o tem tudi tekla razprava na preiskovalni komisiji. Vsekakor je šlo po mojem mnenju za škodljivo arogantnost in nepotrebno pranje umazanega perila v javnosti.
DEMOKRACIJA: Bobnarjevo je kot notranji minister nasledil Boštjan Poklukar. Kako ocenjujete njegovo dosedanje delo? Ministrovanje …
Olaj: Za to oceno nisem kompetenten. Vidim pa, da se minister drži koalicijske pogodbe tudi tam in takrat, ko je za Slovenijo po mojem mnenju škodljiva. Pri tem mislim na privolitev v »obvezno solidarnost« Slovenije pri sprejemu migrantov ali pa plačilu določenega zneska. Vemo, da je minister Hojs takšni ureditvi odločno nasprotoval. Lahko si postavimo nekaj preprostih vprašanj. Kje v Sloveniji bodo ti migranti nameščeni? Ali bodo o tem vprašali župane oz. lokalno prebivalstvo? Ali nameravajo to storiti mimo volje ljudi? Če je cilj ministra le preživeti celoten mandat ne glede na negativne posledice, ki zadevajo varnost ljudi in premoženja, potem smo lahko nad tem zaskrbljeni.
DEMOKRACIJA: Senad Jušić je bil pred dnevi imenovan za generalnega direktorja policije. Kako gledate na spopad, ki smo mu bili priča prek levih medijev, na »odprti sceni« med Lindavom in Jušićem za mesto generalnega direktorja policije. V medijih se je pojavilo tudi več anonimk o Jušiću …
Olaj: Pravih razlogov ne poznam. Iz formalnega zornega kota pa v bistvu ne razumem vztrajanja nekaterih, ki odtegujejo vladi odgovornost in s tem pravico imenovanja generalnega direktorja policije na predlog notranjega ministra. Policija je pač pomemben subjekt nacionalne varnosti in generalni direktor policije mora uživati zaupanje notranjega ministra in vlade. Sem pa kritičen glede obveščanja javnosti s strani uradniškega sveta, ali kandidat izpolnjuje določene pogoje za zasedbo takšnega delovnega mesta. Videti je, kot da pri tem nekako niso bili dovolj prepričljivi, zato se seveda lahko postavi vprašanje, ali so delo res opravili verodostojno. Mogoče je razumeti, da postopek imenovanja generalnega direktorja policije zaradi specifike odgovornosti ni najbolj posrečeno urejen. Ne glede na to je treba obstoječa pravila dosledno upoštevati.
DEMOKRACIJA: Omenjala se je različna imena, kdo naj bi stal za kom. Se pravi, kdo podpira Lindava in kdo Jušića …
Olaj: Ne želim ugibati, se pa da to z veliko verjetnostjo sklepati. Žal te situacije hromijo vodenje policije, ki zaradi svoje številčnosti zelo potrebuje stabilno okolje za svoje delo.
DEMOKRACIJA: No, pri tem je zanimivo, da je posebna natečajna komisija zaradi »poskusa nedovoljenega vplivanja na odločitev pri izbiri kandidata za položaj generalnega direktorja policije« podala prijavo na KPK zoper nekdanjega prvega moža policije Boštjana Lindava.
Olaj: Po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije se bo mogoče izkazalo, da ima prijavljeno dejanje znake inkriminacije korupcije, za katero po prvi točki prvega odstavka 4. člena navedenega zakona med drugim lahko štejemo vsako kršitev dolžnega ravnanja uradnih oseb v javnem sektorju, ki se s kršitvijo lahko okoristijo.
Morebitno kršitev zakona s strani policista, kar ugotavlja delodajalec, lahko pomeni kršitev pogodbe o zaposlitvi javnega uslužbenca in mogoči so predpisani ukrepi po zakonu o delovnih razmerjih, tudi izredna odpoved. Glede na zaostrene osebne razmere seveda ni mogoče predvidevati, kako daleč bo ukrepanje šlo. Pustimo se presenetiti.
DEMOKRACIJA: Vas pri tem preseneča, da sta policijska sindikata ob zdajšnjem kaotičnem dogajanju v policiji praktično tiho? »Tiha kot miški.« Prej sta se dnevno oglašala njuna predsednika in vas politično napadala …
Olaj: Na splošno so sindikati predvsem organizacije levega političnega prepričanja. Ene so bolj radikalne, druge so praktično neopazne. Mislim, da v Sloveniji ni nič drugače. V času svojega mandata sem podpiral vse sindikalne aktivnosti obeh policijskih sindikatov, usmerjene v varovanje kolektivnih pravic zaposlenih. Res pa je, da nisem trpel vmešavanja v vodenje policije, ker to pač ni funkcija sindikata.
DEMOKRACIJA: Če greva k nekaterim žgočim problemom, vezanim na sedanjo politiko vlade, ministrstva za notranje zadeve in policije. V primeru prej omenjenih nezakonitih migracij je jasno, da je politika sedanje vlade povsem zgrešena.
Olaj: Večkrat sem javno izrazil nestrinjanje z imigrantsko politiko »odprtih vrat«. Javno sem tudi nasprotoval pristopu k marakeški deklaraciji, ker vse to vodi v raznarodovanje Slovenije in odpira prostor varnostnim tveganjem, pod vprašaj pa se postavlja suverenost same države. Prejšnja vlada se je tega problema zavedala in odgovorno iskala rešitve z ustanovitvijo Urada za demografijo ter s krepitvijo varovanja državne meje. Pri tem je tudi skrbela, da so bili vsi begunci obravnavani skladno z obstoječimi mednarodnimi standardi.
Če pogledamo posledice ilegalnih migracij v nekaterih evropskih državah, ki so bile do tega problema zelo prizanesljive, vidimo, da se sedaj soočajo s praktično nerešljivimi izzivi varnosti. Ne poznam evropske države, za katero bi se dalo reči, da je bila uspešna na področju integracije teh nepovabljenih prišlekov, čeprav je bilo v to nedvomno vloženega veliko truda in denarja. Dejstvo je, da je kulturni prepad prevelik in zaradi tega je skrajni čas, da države odločneje zavarujejo domače prebivalstvo pred nasiljem in dvojnimi merili, ki izhajajo iz kontroverzne marakeške deklaracije. Ker so imigracije tema »par excellence« v evropskem prostoru, bi bil zelo zaželen referendum o tem vprašanju. Spomnimo se, da v času Cerarjeve vlade v Sloveniji ni prišlo do razpisa poizvedovalnega referenduma pred pristopom k marakeški deklaraciji. Popolnoma jasno je bilo, da bi bili ljudje proti in verjetno je bil to razlog, da ga niso želeli razpisati. Zelo nedemokratično.
DEMOKRACIJA: Kako zmanjšati nezakonite migracije, ki so se še dodatno povečale po vstopu Hrvaške v schengensko območje?
Olaj: V prvi vrsti gre pri nezakonitih migracijah dejansko za problem posamezne države na območju EU. V mnogo manjši meri je to hkrati tudi težava bruseljske birokracije. EU je s svojo birokracijo izrazito neoperativna organizacija in že vrsto let obljublja rešitve, teh pa ni in izzivi z ilegalnimi migracijami se le še krepijo. To se s pridom izkorišča in se nadaljuje s tihotapljenjem ljudi v EU z logistično podporo različnih nevladnih organizacij. Kot poučno lahko navedem ta čas zelo odmevno situacijo na italijanskem otoku Lampedusa, ki ga je v nedeljo obiskala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. V svoji izjavi je presenetljivo vsebinsko posredno napovedala nadaljevanje implementacije »rešitev« iz marakeške deklaracije in nadaljevanje sprejemanja imigrantov z uporabo mehanizma prostovoljne solidarnosti, ki mu je Slovenija po izjavi ministra Poklukarja po novem naklonjena. Kako bo EU varovala evropsko prebivalstvo se von der Leynova ni izrekla, ni pa pozabila izpostaviti pomembnosti imigrantom ponuditi alternativne poti in jih na teh poteh zaščititi. Državljani torej lahko le od matične države pričakujemo zaščito pred varnostnimi tveganji, zato je prav, da takšno zaščito odločno zahtevamo.
Politične stranke Golobove koalicije so politiko odprtih meja olepšano in brez omemb varnostnih tveganj napovedovale že pred volitvami, vendar volivci tega očitno niso razumeli oz. prepoznali. Dejstvo je, da se sedaj posledice kažejo v alarmantnem številu nedovoljenih prehodov ilegalcev čez državno mejo. Problem seveda je, da se ne skrbi dovolj intenzivno za vračanje teh tujcev tujim varnostnim organom. Pozna pa se tudi okrepljena dejavnost nadzora policij sosednjih držav in iz avgustovskega polletnega poročila policije je razvidno, da se je prvič zgodilo, da so tuji varnostni organi slovenskim policistom vrnili več oseb, kot jih je ta vrnila tujim. Na resnost problematike tihotapljenja ekonomskih migrantov čez slovensko mejo opozarjata tudi Avstrija in Italija. Očitno je nov koncept varovanja slovenske meje pod Golobovo vlado neprilagojen operativnim razmeram na terenu in zato varnostno neustrezen. Upam, da se bo opravil premislek in oblikoval prenovljen pristop, k kateremu pozivam.
DEMOKRACIJA: Očitno je, da je bila ukinitev avtocestne policije, ki ste jo vi ustanovili, popolna neumnost!
Olaj: V bistvu ne najdem racionalnih razlogov, zakaj so to storili. Videti je, da so v nekakšnem »revolucionarnem« zanosu rušili vse, kar je postavila prejšnja oblast, ne glede na realnost potrebe po takšni organizaciji. Do vodenja policije na takšen način sem zelo kritičen. Razlog ukinitve, ki naj bi bil »omejenost kadrovskih virov«, je neprepričljiv, posebno še, ker se je z vstopom Hrvaške v schengen sprostilo več sto »mejnih« policistov za opravljanje drugih nalog in bi zlahka popolnili še nezasedena delovna mesta. Ob prometnih kolapsih na avtocesti se je seveda kmalu izkazalo, da je dejansko šlo za organizacijsko kratkovidnost in aroganco. Sedaj poskušajo sanirati napako tako, da so ustanovili skupine za nadzor prometa na avtocestah in hitrih cestah. Se razume, da so s tem policisti prikrajšani za odlično opremo, ki jim je bila ob obstoju avtocestne policije zagotovljena. Tu bi upravičeno pričakoval, da bi se oglasila oba policijska sindikata in zahtevala odgovornost.
DEMOKRACIJA: Poslabšujejo se razmere tudi na področju romske problematike. V Ivančni Gorci naj bi bili ustanovili celo vaško stražo, da ljudi varuje pred romskim kriminalom.
Olaj: Res je. Do tega sem izrazito kritičen tudi zato, ker sem bil v vlogi predsednika medresorske komisije za reševanje romske problematike. Uspelo nam je pripraviti sistemske predloge rešitev, ki bi izboljšali stanje v romski skupnosti, vendar so bili postopki za sprejetje sistemskih popravkov določenih predpisov z nastopom nove oblasti prekinjeni. Vodenje komisije je prevzel dr. Anton Grizold iz kabineta predsednika vlade, vendar konkretnih učinkovitih rešitev v dobro ljudi še ni ponudil. Dogajanje v Ivančni Gorici je nekako posledica tega.
DEMOKRACIJA: Kako pa je na splošno s kriminaliteto v državi? Kaj je pri tem posebej problematično?
Olaj: Opažam, da Slovenija na področju varnosti evidentno nazaduje. V primerjavi z letom 2022 je letos padla na lestvici globalnega mirovnega indeksa s 7. mesta na 8. mesto. V avgustu izdano polletno poročilo policije zato pričakovano izkazuje poslabšanje varnosti na področju kriminalitete. Zdi se mi tudi škoda, da se je opustil koncept zagotavljanja varnosti predvsem z opozarjanji, ki je dobro zaživel v času mojega mandata. V postopkih policije je sedaj opazen padec izrečenih opozoril in povečanje števila kaznovanj. Pri tem se lahko vprašamo, ali sploh obstajajo razlogi, ki upravičujejo povečanje represivnosti policije, in ali se je pri obravnavah kršiteljev upoštevalo načelo sorazmernosti.
Poleg izzivov pri zagotavljanju ohranjanja dosežene visoke stopnje varnosti pa so se težave pojavile prvič tudi na področju kadrovanja novih policistov oz. negativne kadrovske fluktuacije. Škoda.
DEMOKRACIJA: In še vprašanje za konec. Ste velik zagovornik nacionalnih držav, v konkretnem primeru Republike Slovenije kot države slovenskega naroda in njenih državljanov. Kako gledate na to, da politika sedanje vlade vodi Slovenijo na pot t. i. multikulturne greznice? Da vodi Slovenijo v povsem napačno smer …
Olaj: Verjamem, da z obstojem nacionalnih držav ni nič narobe, zato Evropsko unijo razumem kot mednarodno organizacijo suverenih držav, čeprav se v praksi prikazuje kot federacija, ki pa to ni. Iz tega razloga opažam manko odločnosti predsednika vlade pri zagovarjanju interesov Slovenije v EU. Mislim tudi, da bi bilo treba jasno opozoriti na obstoj načela subsidiarnosti, ki varuje pravico odločanja in ukrepanja držav članic na področjih, ki ne sodijo v izključno pristojnost EU. To načelo je bilo v primarni pogodbi EU vključeno tudi zato, da se izvajanje pristojnosti čim bolj približa državljanom, kar je v skladu z načelom najtesnejše povezave z državljani. To v bistvu pogrešam in to bi morali jasno terjati od bruseljskih birokratov.
Biografija
Dr. Anton Olaj se je rodil leta 1962 v Novem mestu. Med letoma 1990 in 1994 je bil vodja Sektorja za zatiranje gospodarske kriminalitete v takratnem Uradu kriminalistične policije Policijske uprave Novo mesto, nato je bil vse do leta 2006 načelnik Urada kriminalistične policije in kasneje do leta 2012 direktor Policijske uprave Novo mesto. Je veteran vojne za Slovenijo. V času Janševe vlade je bil najprej državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve, nato pa generalni direktor policije. Diplomiral je na Pravni fakulteti v Ljubljani in opravil znanstveni magisterij na Fakulteti za državne in evropske študije. Leta 2011 je na Evropski pravni fakulteti uspešno ubranil doktorsko disertacijo z naslovom Umestitev običajnih pravil občega mednarodnega prava v pravni red Republike Slovenije. Je avtor več znanstvenih člankov s področja mednarodnega javnega prava in ustavnega prava.
