10.3 C
Ljubljana
petek, 5 marca, 2021

Dr. Andrej Rahten za Demokracijo: “Na Koroškem še danes velja rek: Kärnten ist anders – Koroška je nekaj posebnega”

Pred stoto obletnico koroškega plebiscita (10. oktober 1920) smo se pogovarjali z zgodovinarjem in nekdanjim diplomatom dr. Andrejem Rahtenom. Z njim smo govorili o njegovi knjigi Po razpadu skupne države. Slovensko-avstrijska razhajanja od mariborskega prevrata do koroškega plebiscita. Preberite si del nadaljevanja intervjuja, ki ga lahko v celoti preberete v tiskani izdaji Demokracije.

DEMOKRACIJA: Ob tem se mi zdi zanimivo, da knjigo začnete s »šentiljskim Port Arturjem«!? V čem je bil njegov pomen?

RAHTEN: Gre za zgodbo, ki je že takrat pritegnila širšo pozornost. Šentilj se je kljub svoji majhnosti zaradi svoje geostrateške lege na predvečer prve svetovne vojne v načrtih politikov uveljavil kot ključna postojanka, na kateri padeta obe strani: nemškonacionalna, ki je želela vzpostaviti ozemeljsko povezavo med Mariborom in strnjenim nemškim etničnim prostorom na severu, slovenska pa je hotela takšen scenarij na vsak način preprečiti. V skladu s tedanjimi slovanskimi simpatijami slovenske politike so imeli v »slovenskem Port Arturju« Nemci seveda vlogo Japoncev, Slovenci pa Rusov.

DEMOKRACIJA: Vaša knjiga je izšla v sozaložništvu vseh treh Mohorjevih založb, ki imajo danes svoje sedeže v Celovcu, Celju in Gorici. Kot vemo, je to najstarejšo slovensko založbo razpad habsburške monarhije še posebej močno prizadel …

RAHTEN: Kot sem zapisal že v uvodu knjige, rojenemu Celjanu, ki je pomemben del študija preživel v Celovcu, kjer je tudi spoznal svojo bodočo soprogo z Goriškega, je ta kombinacija založb še posebej pri srcu. Pobuda za knjigo je prišla s strani Celjske Mohorjeve družbe, njene ravnateljice dr. Tanje Ozvatič. Vesel sem, da so projekt podprle vse tri Mohorjeve. Pravilno ugotavljate, da je bila prav Mohorjeva tista, ki jo je razpad skupne države močno prizadel. To se je pokazalo že pri zapletih z distribucijo knjižnega daru za leto 1919, ki jih v knjigi opisujem.

 (Celoten intervju si preberite v novi številki revije Demokracija.)

Zadnje novice

Sorodne vsebine