Piše: Vida Kocjan
Slovenija postaja vse večji raj za mafijo, pobranih davkov je čedalje več, investicij čedalje manj, proračunsko trošenje je vse večje, več kot polovica dodatnih odhodkov je namenjena za tekočo porabo (plače in socialna nadomestila). Razmere v zdravstvu so vse težje. Robert Golob vodi državo s pomočjo ali po nareku levičarskih aktivistov (biciklistov).
V javnih financah prevladuje kaos. Janez Janša vladi sporoča: »S tem se ukvarjajte!«
Tri izgubljena leta
Aprila bo minilo tri leta od državnozborskih volitev, na katerih je z izdatno pomočjo levičarskih nevladnikov (biciklistov) zmagala koalicija Gibanje Svoboda, SD in Levica. Vlado je prevzel nov obraz Robert Golob, ki je napovedal, da bo prihodnja leta vladal s pomočjo nevladnikov. Pred volitvami niti ni veliko obljubljal, znana pa je njegova napoved o višjih davkih, ki jo tudi udejanja. Takrat so mu to verjeli le redki, danes je to realnost. Drugih rezultatov, predvsem tistih v prid državljanom in gospodarstvu, pa ta vlade ni pokazala.
Obljubljali pa so, da se bodo zavzemali za krepitev socialne države, za za vse dostopno zdravstvo, pomoč prebivalstvu in gospodarstvu, sicer pa bo fokus na t. i. jedrnih državah EU. Zdaj so se obrnili k državam Bližnjega vzhoda, jedrne niso več pomembne.
Pri zdravstvu pogoreli
V koalicijskem sporazumu po izvolitvi spomladi 2022 so si zadali nekatere prioritete − na prvem mestu je bila zdravstvena reforma. V njenem okviru so obljubljali skrajšanje čakalnih vrst, krepitev javnega zdravstva in ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. In kako je danes? Čakalne vrste se podaljšujejo, resorno ministrstvo spreminja pravilnike in določila, pravi podatki so vse bolj zamegljeni. Ministra za zdravje so večkrat zamenjali, sistemskih rešitev ni. Dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja niso ukinili, pač pa so ga spremenili v obveznega. Slovenija pa se sooča z najdaljšo stavko zdravnikov v zgodovini − razlog zanjo je izključno na vladni strani. Najprej so z zdravniki podpisali nekatere dogovore, niso pa jih izpolnili. Tudi za dolge čakalne vrste je krivda na strani vlade in ne zdravnikov. Vlada slednjim celo onemogoča pravico do stavke, ki traja že od 15. januarja 2024. Oglasili so se tudi Mladi zdravniki Slovenije inh Evropsko komisijo v posebnem pismu opozorili, da razmere v slovenskem zdravstvu postajajo nevzdržne. Opozorili so, da vlada namesto strokovnih teles upošteva t. i. ulične nevladnike, državljanom pa prepušča težave s pomanjkanjem osebnih zdravnikov, z nedostopnostjo zdravstvenih storitev in s predolgimi čakalnimi vrstami.
V zdravniški organizaciji so Evropsko komisijo še opozorili, da vlada, namesto da bi prisluhnila zdravnikom in začela reševati težave, zdravnikom že eno leto omejuje tudi pravico do stavke.
Drvimo v prepad korupcije in klientelizma
»Mladi zdravniki Slovenije smo kritični do delovanja vlade, vendar naše objave preglasita medijska cenzura in neformalni pritisk nekaterih nadrejenih, ki so povezani s trenutno opcijo. Slovenija drvi v prepad korupcije, netransparentne oblasti in klientelizma. S posredovanjem evropske misije nam bo morda uspelo ustaviti razpad naše države, ki se pri zdravstvu šele začne,« so zapisali.
Prepričani so, da si Slovenija ne more privoščiti izgube zdravstvenih delavcev. »Namesto da težave še slabša z restriktivno zakonodajo, bi se morala vlada osredotočiti na strategije za ohranjanje delovne sile, ki bi obravnavale skrbi zdravnikov in bi bile hkrati skladne z najboljšimi mednarodnimi praksami,« so navedli v pismu.
Evropsko komisijo in evropski urad Svetovne zdravstvene organizacije so pozvali, da spremljata razmere v Sloveniji in sodelujeta s slovenskimi oblastmi ter se zavzemata za dialog med zdravstvenimi delavci, vlado in zainteresiranimi stranmi. Prav tako so ju pozvali, da podpirata Slovenijo pri razvoju trajnostne strategije za zaposlene v zdravstvu, ki bo zagotavljala kakovostno oskrbo bolnikov in hkrati varovala pravice zdravstvenih delavcev.
Najpomembnejši kadrovski bazen Gen-I
Omeniti moramo tudi kadrovanje. Vodilne kadre, kolikor je le mogoče, je vlada pripeljala iz t. i. Golobovega Gen-I. Če ne sedijo v parlamentu, so jih namestili na vodilna mesta v državnih družbah in ustanovah, za kar mu neskončno hvaležni. Nekatere primere, kot je na primer družba Dars, naj bi preiskovala tudi Komisija za preprečevanje korupcije, ki pa je v času Golobove vlade še večji brezzobi tiger, kot je bila pred tem.
Pravična socialna politika samo na papirju
Koalicije (Svoboda, SD in Levica) so bila polna usta tudi pravične socialne politike. V okviru tega so obljubili višanje pokojnin, uvedbo univerzalnega otroškega dodatka in ureditev dolgotrajne oskrbe. Po skoraj treh letih nimamo nič od tega. Upokojence so opeharili za obljubljenih 4,5 odstotka višje pokojnine. Obljubili so še višanje minimalne plače, vendar je to odvisno od rasti življenjskih stroškov, inflacije. Ta je bila v času Golobove vlade nadpovprečno visoka, zato višja minimalna plača ni noben dosežek. Hkrati bremeni tudi uporabnike storitev, kot so oskrbnine v otroških vrtcih, domovih za starejše, dražje so komunalne storitve in podobno. Na področju dolgotrajne oskrbe je prejšnja, Janševa, vlada sprejela ustrezen zakon in za prva leta uredila tudi financiranje te oskrbe iz evropskih sredstev. Gre za starejše in socialno šibke državljane. Golobova vlada pa je zakon izničila, rekoč, da bodo pripravili boljšega. Od tega do danes ni nič. Edini dosežek je novo ministrstvo za solidarno prihodnost z okoli sto zaposlenimi, ki so ga Golobovi ustanovili za zaposlitev levičarskih kadrov. Ministrovanje pa so poverili levičarskemu aktivistu Simonu Maljevcu, ustanovitelju Inštituta 8. marec. O univerzalnem otroškem dodatku, kar bi moralo biti v pristojnosti Luke Mesca (Levica) oz. ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, pa tako ni nič slišati. Mesec pa je kot minister izgubljen.
Reforma davčnega sistema
Koalicija je obljubljala davčno razbremenitev srednjega sloja in večjo obremenitev premožnejših, pa tudi manjšo obremenitev dela. Nič od tega niso naredili. Ta čas je celo tako, da se prek načrtovanega davka na nepremičnine obeta večja davčna obremenitev srednjega sloja, ne pa bogatih. Obremeniti namreč nameravajo druge nepremičnine, bogataške, vredne milijon in več evrov, v katerih ima posameznik prijavljen stalni naslov, pa ne bodo obdavčene. Bodo pa udarili po podeželju in davek nabili na vsako najmanjšo zidanico.
Stanovanja ni in ni
Obljubljali so 30 tisoč novih stanovanj, nato so številke zniževali. Danes je tako, da se gradijo večinoma le stanovanja, ki jih je zastavila še Janševa vlada. Napovedali so več vlaganj v neprofitna in najemna stanovanja, pa tudi finančne spodbude za mlade pri nakupu in najemu stanovanj. Nič od tega. Pri najemu se najemnikom zaradi višjih davkov obetajo celo višje najemnine.
Energetika, gospodarstvo
Napovedali so pospešeno energetsko tranzicijo in vlaganja v obnovljive vire ter digitalizacijo gospodarstva. Namesto tega smo vsi prejeli le rekordno visoke zneske na položnicah, z marcem pa bodo še višji. V njihovem okviru je tudi omrežnina, kjer očitno izumljajo toplo vodo oz. iščejo način, kako vsem skupaj čim več potegniti iz denarnic. V ozadju pa poteka lastninjenje v korist peščice izbrancev.
Izboljšanje delovanja pravne države
Napovedali so tudi izboljšanje delovanja pravne države. To naj bi dosegli z depolitizacijo policije, nacionalne RTV in sodstva, pa tudi z reformo medijske zakonodaje. Depolitizacija policije je potekala tako, da so na vodstvena mesta večinoma namestili sebi poslušne kadre, podobno je tudi v delih preiskovalnih in tožilskih organov. Za zaščito lika predsednika vlade Roberta Goloba so bili izbrani »njegovi« kadri. Za vse skupaj potrebujejo sebi naklonjene medije, zato zdaj rušijo medije, ki jim niso po volji.
