Piše: Tanja Brkić (Nova24tv)
Ko že mislimo, da nas Socialni demokrati po tolikih lažeh ne morejo več presenetiti, podpredsednica SD, ministrica za pravosodje, Dominika Švarc Pipan na Twiterju lahkotno zapiše: “Spoštovanje odločb US, četudi nam niso všeč, je ključen gradnik pravne varnosti in zaupanja v pravo, s tem pa za krepitev pravne države.” Mar res? Kako daleč seže njihova brezsramna hinavščina, ko pa so bili ravno oni tisti, ki so leta zavlačevali ustavno sodbo glede izenačitve financiranja javnih in zasebnih šol?
Izjava Dominike Švarc Pipan, da je potrebno spoštovati odločbe US, četudi nam niso všeč, je naslednja raven licemerstva. In to brez slabe vesti, saj je očitno pozabila ali pa ji je vseeno, da javnost ve, da so bili ravno Socialni demokrati tisti, ki so leta in leta zavlačevali ustavno sodbo glede izenačitve državnih in javnih šol – ter celo želeli US – kot se je izrazil nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic “okrog prinest” z novelo zakona, ki jo je pripravilo MIZŠ pod vodstvom Jerneja Pikala (takrat so hoteli zasebnim šolam dati še manj, kot dobijo danes). Ministrica je potem tudi večkrat odgovorila s quote retvitom, kar pomeni, da ima časa na pretek, tega pa preživlja na Twitterju.
“Spoštovanje odločb US, četudi nam niso všeč, je ključen gradnik pravne varnosti in zaupanja v pravo, s tem pa za krepitev pravne države. Nasprotovanje odločbi US, ker se z njo ‘globoko ne strinjamo‘, je nevarno stališče, zlasti ko ga poda poslanec DZ in bivši minister @vladaRS,” je na Twitterju zapisala ministrica za pravosodje in podpredsednica SD Švarc Pipanova, s tem pa dokazala, da je mnenja, da so Slovenci in Slovenke zelo pozabljivi ali pa ji je prav malo mar, kaj si mislijo. Le tako bi si dovolila izjaviti kaj takega in govoriti o spoštovanju odločb US, ko pa so bili Socialni demokrati tisti, ki so zavlačevali ustavno sodbo glede izenačitve javnih šol.
Njena izjava je požela mnogo kritik, saj ljudje niso pozabili.
Foto: Twitter
Spomnimo, da je novela zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, s katero je SDS znova želela izenačiti financiranje zasebnega in javnega šolstva, končala zakonodajno pot zaradi blokade levih. Tako je propadel še en poskus uresničitve odločbe ustavnega sodišča o financiranju šolstva. V SDS so po besedah Tomaža Lisca novelo predlagali, da bi uresničili odločbo ustavnega sodišča iz leta 2014, s katero je to DZ naložilo, da mora država javnoveljavni program v zasebnih osnovnih šolah financirati v enaki višini kot v javnih šolah.
Namesto, da bi ustavno sodišče po štirih letih blokade od levih poslancev v DZ končno samo določilo izvrševanje odločbe ustavnega sodišča o enakem financiranju javnih programov iz leta 2014, je prejšnjo odločbo dejansko povozilo. Tako je odobrilo nadaljevanje diskriminacije staršev in učencev v zasebnih osnovnih šolah v primerjavi s tistimi v državnih osnovnih šolah. Pomeni, da večina sodnikov v sedanji sestavi ustavnega sodišča postavlja levičarsko ideologijo pred ustavo in človekove pravice.
Ustavno sodišče je v sestavi pod vodstvom dr. Rajka Kneza še enkrat dokazalo, da večina ustavnih sodnikov ni dorasla svoji funkciji. Ne zato, ker bi bili svetovnonazorsko bolj levo usmerjeni, pač pa zato, ker so v imenu ideologije oziroma ščitenja določenih interesnih skupin pripravljeni pohoditi človekove pravice. Ustavni sodniki so takrat odločali o pobudi iz junija 2016, naj ustavno sodišče samo določi način izvrševanja ustavne odločbe iz leta 2014, saj državni zbor (z večino levih strank) ni bil nikakor pripravljen sprejeti sprememb zakonodaje, s katerimi bi določili enako financiranje.
Si predstavljate, da danes v precejšnjem delu vladajoče politike zmaguje samoprepričanje, da če posamezna odločitev ustavnega sodišča oblasti ni povšeči, je pač ne udejanjimo. No, to je samopašnost. Tako levica dela, ker lahko. “Ker vladajo”. Tudi Jernej Pikalo v vladi Marjana Šarca je sicer predlagal novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), ki jo je takrat Anže Logar označil za mega festival kršitev na vseh ravneh, saj bi zasebnim šolam dali še manj, kot dobijo danes.
