Specializirano državno tožilstvo je zavrglo kazensko ovadbo zoper mag. Andreja Širclja, ki jo je 17. februarja 2017 na tožilstvo vložil Nacionalni preiskovalni urad (NPU). Gre za dogodke iz leta 2014, ko so pri takratnemu poslancu Širclju in današnjemu ministru za finance kriminalisti izvajali obsežne hišne preiskave.
Tožilstvo je v obvestilu o zavrženju ovadbe z dne 7. junija 2020 zapisalo, da mu je NPU očital izvršitev kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti. Kriminalisti NPU so hišne preiskave izvajali decembra 2015, Širclja so nato zaslišali 14. junija 2016 in na podlagi tega vložili kazensko ovadbo. Tožilstvo je zdaj to dokončno zavrglo. Po skoraj petih letih je stvar tako zaključena.
Kaj se je dogajalo 15. decembra 2015?
Kriminalisti so hišne preiskave v primeru Šircelj izvajali 15. decembra 2015 – tako v njegovi poslanski pisarni kot na sedežu stranke SDS, kjer so iskali njegovo pisarno, čeprav je bilo jasno, da Šircelj te na sedežu stranke nima. Pod odredbo za hišne preiskave je bila podpisala preiskovalna sodnica Deša Cener z ljubljanskega okrožnega sodišča, to je sodnica, ki je pred tem zavrnila predajo dokumentov o nastanku bančne luknje v NLB preiskovalni komisiji državnega zbora in s tem zaščitila milijardno krajo našega premoženja.
Dr. Vinko Gorenak, ki je bil takrat poslanec, je ob tem zapisal, da je tistega dne okoli 8. ure prišel v službo v državni zbor, med njegovo pisarno in sosednjo pisarno Andreja Širclja pa je nepremično stal neznanec. Vprašal ga je, če koga išče. »Nekaj je zamomljal, niti razumel nisem, kaj mi je odgovoril, a jasno mi je bilo, da je policist v civilu ali kriminalist,« je zapisal dr. Gorenak, ki je hitro dojel, da se dogaja nekaj nenavadnega. Poklical je Širclja, ta se mu je javil in povedal, da kriminalisti pri njemu izvajajo hišno preiskavo.
Domnevni razlog ustanavljanje DUTB, dejanski razlog: poskus pridobitve vseh podatkov SDS
»Dogodki, ki so sledili, so bili precej predvidljivi,« je nadaljeval dr. Gorenak. »Najprej seveda poročanja dominantnih medijev, da policija preiskuje poslanca SDS Andreja Širclja, ki naj bi bil osumljen nekih kaznivih dejanj okoli vzpostavljanja DUTB (slaba banka). Kdo jih je obvestil? Uganili ste. Nihče drugi kot kriminalistična policija. Še večje presenečenje pa je sledilo nekaj za tem. Kriminalisti so se pojavili na sedežu SDS na Trstenjakovi 8 v Ljubljani. Pred nos Janeza Janše (predsednika stranke) so pomolili nalog za hišno preiskavo in zaseg vseh podatkov iz strežnika SDS.«
»Nalog za hišno preiskavo in zaseg je bil jasen, strežnik SDS z vsemi podatki in ne le s podatki o komunikacijah Andreja Širclja. Torej je šlo za komunikacije kakšnih 30.000 članov SDS, ki uporabljajo strankarski mail. Le zakaj mail komunikacije vseh in ne le Andreja Širclja? Z Janšo sva se strinjala, da policiji damo podatke o komunikacijah Andreja Širclja in nikakor podatkov o komunikacijah vseh članov SDS, ki ta elektronski naslov uporabljajo. Janša je to preiskovalcem tudi jasno sporočil. Kar nekaj časa so morali preiskovalci čakati, da so prišli zunanji pogodbeni sodelavci SDS, ki so izločili komunikacije Andreja Širclja in jih izročili kriminalistom,« je dogajanje opisal Gorenak.
SDS podatkov o komunikaciji znotraj stranke ni predalo
»Če bi bil pravosodni nalog z vidika zakonodaje čist, bi pravosodna veja oblasti in policija seveda protestirala, a nista. Vsi so se zadovoljili s podatki o komunikacijah Andreja Širclja in nihče ni protestiral, ker preiskovalcem nismo izročili vseh podatkov o vseh komunikacijah vseh članov SDS, kar je zahtevalo sodišče. Neverjetna zloraba, ki si jo je privoščila sodna veja oblasti. Naslednji dan so bili dominantni mediji polni prispevkov o tem, da je bil sedež SDS tarča kriminalistične preiskave. Vse mogoče so napletali o Andreju Širclju in o SDS,« je dodal Gorenak.
Leta 2019 je nato državna tiskovna agencija STA poročala, da kriminalisti po skoraj štirih letih ta primer zaključujejo. Poročali so tudi, da Andrej Šircelj ni več med osumljenci kakršnegakoli kaznivega dejanja.
Nekdo na relaciji med kriminalistično policijo, tožilci in preiskovalnimi sodniki zlorabil svoj položaj
Gorenak je zapisal, da je bilo zanj to pričakovano in razkril, da sta se z Andrejem Šircljem že takrat (leta 2015) in nato še pozneje pogovarjala o tem, kaj bi eventualno naredil narobe in kaj bi lahko bilo v njegovih ravnanjih, z vidika kazenske zakonodaje, sploh sporno. Šircelj mu je obrazložil situacijo okoli vzpostavljanja DUTB, saj sta oba hotela ugotoviti, če bi lahko bilo v njegovih dejanih karkoli spornega. »Zaključek je bil jasen. Nič ni bilo narobe.«
To se je potrdilo že julija 2019, dokončno pa zdaj, leto pozneje, julija 2020, ko je Specializirano državno tožilstvo ovadbo zavrglo.
Zaključimo z besedami dr. Gorenaka, ki jih je na svojem blogu zapisal pred letom dni: »Nekdo na relaciji med kriminalistično policijo, tožilci in preiskovalnimi sodniki, ali pa vsi med njimi, je zlorabil položaj in želel priti do vseh podatkov o komunikacijah skoraj 30.000 članih SDS. Andrej Šircelj je le zgolj in samo kolateralna škoda cele zadeve.«
