8.1 C
Ljubljana
petek, 1 marca, 2024

Dobrodošli doma 2023: Fotografske razstave z druge strani morja

Piše: Lucija Kavčič

Prvi julijski konec tedna je bil zaznamovan s slovenskimi izseljenci: pretekli četrtek je v DZ potekalo vseslovensko srečanje, v petek posvet o slovenski nacionalni identiteti, v soboto prireditev Dobrodošli doma v Vipavi in v nedeljo še 29. Tabor Slovencev po svetu v Ljubljani. Vse dogodke je spremljal bogat kulturni program, vključno s fotografskimi razstavami slovenskih izseljenskih avtorjev.

Razstavo z naslovom Utrinki življenja fotografinje Lučke Oblak Čop iz Argentine so odprli najprej v Kavarni NUK ob odprtju štiridnevne prireditve Dobrodošli doma 2023, kjer bo na ogled do 17. julija, nato 1. julija v Lanthierijevem dvorcu v Vipavi, kjer bo na ogled do 15. julija, in nazadnje še 2. julija v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano, kjer bo na ogled do 20. julija. Lučka Oblak Čop bo svoje fotografije razstavljala še v sosednji Avstriji, v Farnem domu v Selah, kjer bo odprtje 21. julija ob 19.30, ko bodo zapeli MePD PD Sele, Oktet Suha in Kvartet bratov Smrtnik ter Rast 52 in Darinka in Maia iz Argentine. Zadnja razstava bo na ogled do 24. julija 2023.

Življenjska obdobja

Fotografinja Lučka Oblak Čop je rojena 7. julija 1968 v Buenos Airesu. Kot je v spremnem besedilu k razstavam zapisala umetnostna zgodovinarka Verena Koršič Zorn, jo je beleženje trenutkov pritegnilo že v mladosti, zato se je odločila za študij fotografije in diplomirala v argentinskem fotografskem centru Morón (Centro Argentino Fotográfico). V svoj objektiv je ujela številna družinska srečanja, rojstnodnevne zabave in praznike ter slovenske in argentinske prireditve, dogodke, šolske proslave in gledališke igre slovenske skupnosti pod Južnim križem. Zadnja leta se posveča predvsem portretiranju oseb v različnih življenjskih obdobjih, poudarke išče v portretirančevih čustvih in njihovih izrazih, so še zapisali v NUK. Z razstavo Utrinki življenja Lučka Oblak Čop predstavlja zbirko fotografij različnih izrazov ljudi in poudarja lepoto v različnih življenjskih obdobjih vsakdanjega življenja. Razstavljeni portreti vabijo k opazovanju, saj se prek pogleda, nasmeha in obraznih potez razkrivajo čustva in globlja občutja fotografiranih oseb. »Opazovanje skozi fotografski objektiv Lučko Oblak vodi – prav kakor to vodi tudi gledalca – k ugibanju, kaj ljudje čutijo v svojih srcih. Hvaležna je za vabilo in priložnost, da lahko deli svoja čustva, umetniške stvaritve in veselje do fotografije z obiskovalci razstave. S svojimi deli izraža poklon domovini Sloveniji, ki jo neizmerno ljubi in kateri pripada, saj od tod izvirajo njene korenine,« je ob razstavi Utrinki življenja še zapisala Verena Košič Zorn.

Utrinki življenja

Umetnostna zgodovinarka Verena Košič Zorn je fotografinjo Lučko Oblak Čop predstavila tudi na odprtjih razstav v Lanthierijevem dvorcu v Vipavi in v Zavodu sv. Stanislava ter dejala, da se je izpopolnjevala na več šolah za fotografijo v Buenos Airesu ter izpopolnjevala znanje na raznih tečajih in seminarjih pod mentorstvom mednarodno priznanih fotografskih mojstrov. Imela je že več razstav, vendar se v Sloveniji predstavlja prvič, s fotografijami pa je opremila tudi nekaj knjig. »Njene umetniške fotografije so globok, intimen izraz čudenja nad skrivnostno skrivnostjo življenja od prvih začetkov do zrelih let. Za tokratno razstavo je izbrala prav dela s takšno vsebino. Umetnico zanima človek, njegova vpetost v vsakdanje življenje, odziv na medsebojne odnose, povezanost z naravo, toplino družinskega kroga; od tod tudi naslov razstave Utrinki življenja. Na izbranih fotografijah so posneti v premišljeni kompoziciji in primerno ter skrbno izbrani razsvetljavi: mlade mamice v veselem pričakovanju. dojenčki v svoji ljubki nebogljenosti, otroci s svojo živahnostjo, razposajenostjo in otroško samozavestjo, mlada dekleta ob prijetnem druženju, v elegantni pozi na baletni uri, v občudovanju neskončne morske gladine, vnuki in stari starši v prisrčni medsebojni povezanosti pa tudi cel kup portretov zrelih oseb, iz katerih sije modrost, porojena iz globokih življenjskih izkušenj. Umetničin pogled na življenje v vseh svojih odtenkih je pravi balzam za današnji čas, ko se z vsiljevanjem kulture smrti skušajo zabrisati večno veljavne življenjske vrednote,« je še dejala Verena Koršič Zorn, ki je nato predstavila tudi razstavo fotografij Joséja Voglarja, ki so bile razstavljene v istem prostoru.

(Foto: Lucija Kavčič)

Jezdeci peska in soli

V Venezueli rojen fotograf José Voglar je sin slovenskih staršev iz Krškega, ki se je pred kratkim preselil v Slovenijo. S fotografijami in teksti je opremil več knjig, kot so (v slovenskem prevodu) Sam z vetrom,  Sveti teden, Veliki teden, Teden pasijona in druge. Je soavtor pesniških zbirk Slovenija in Samo. Večkrat je razstavljal v Venezueli in Sloveniji, v Postojni, v Brestanici, Ljubljani in Krškem.  S fotografijo se sooča na povsem drugačen način kot sorazstavljalka, saj svoja dela – po besedah Verene Koršič Zorn – snuje kot nekakšno likovno kompozicijo, v kateri je človek skoraj povsem odsoten, njegovo navzočnost slutimo le nekje v ozadju. »S fotografijo skuša avtor potešiti svojo ljubezen do morja, do neskončnega prostora in do tišine. Temu primerna sta tudi motivika in vsebina: morje in čolni, ki jih kot današnjo razstavo poimenuje Jezdeci peska in soli. Tri razstavljene fotografije velikega formata, posnete na venezuelskih otokih La Tortuga in Margarita v Karibskem morju, dajejo vtis slikarskih del,« je dejala umetnostna zgodovinarka in nadaljevala, da so vse tri slike kompozicijsko izredno domišljene, uravnotežene in skoraj abstrahirane, čeprav so sestavljene iz zelo slikovitih predmetov, kot so živobarvni čolni. »Ozračje pod pekočim soncem in kot olje gladka morska gladina ustvarjata vtis negibnosti in popolne tišine na morju. Izgubljena ladjica na obali, čakajoči čolni, pa tudi že odsluženi pomočnik za preživetje ribičev, ki žalostno propada in mu je zob časa že razgalil nedrja, ki se kažejo v ostankih lesenega ogrodja. Ali ni to lahko simbolni namig na naš čolnič življenja, ki pluje na včasih razgibanem, včasih mirnem morju in se ob doseženem cilju konča s propadom s smrtjo?« je se je vprašala Verena Koršič Zorn.

Mikrokozmos

(Foto: Lucija Kavčič)

Tretja razstava fotografij, ki so jo odprli 1. julija v Vipavi, pa je razstava fotografa Oskarja Molka iz Argentine z naslovom Mikrokozmos Buenos Aires – Ljubljana 1986 – 2023. Odprla jo je državna sekretarka USZS Vesna Humar. S fotografijo se je Molek prvič srečal, ko je bil štipendist Slovenske izseljenske matice in je študiral v Sloveniji med letoma 1982 in 1987, nato pa nadaljeval z izobraževanjem v fotografiji v Buenos Airesu, kasneje je fotografijo tudi poučeval. Imel je več deset samostojnih razstav v Argentini in v Sloveniji, njegova zelo znana razstava pa je Bahia, so dejali na Združenju SIM. Razstava, ki jo je v Vipavi pripravilo Združenje SIM, je nastajala med letoma 1986 in 2023 v Buenos Airesu in Ljubljani. Na fotografijah so izbrani delčki obeh mest; ob vsaki fotografiji se je treba ustaviti in si jo natančneje ogledati. Z razstavo se je Molek poklonil arhitektoma Jožetu Plečniku in Viktorju Sulčiču; slednji je deloval v Buenos Airesu. Razstava bo gostovala v Ljubljani in Pulju.

 

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine