Lea Kalc Furlanič
Kakor ocenjuje ekonomist Matej Kovač, je v koalicijski pogodbi nove vlade na področju fiskalne politike zmeda nasprotujočih si ciljev in ukrepov ter nejasnih opredelitev pojmov: »Kaj je ’celovit sistem progresivne obdavčitve’ ali kaj je ’povečanje davčne pravičnosti’, si vsak lahko predstavlja po svoje, a glede na odnos politikov nove koalicije do podjetnikov in samozaposlenih lahko pričakujemo korenito povečanje davkov.«
DEMOKRACIJA: Vaš kolega dr. Janez Šušteršič meni, da je osnutek koalicijske pogodbe nove vlade ekonomsko škodljiv, a ne samo za gospodarstvo, ampak tudi za ljudi, da je v njem ogromno stvari, ki bodo zahtevale veliko dodatnih sredstev. Kako vi ocenjujete koalicijsko pogodbo nove vlade?
Kovač: Pogodba prejšnje vlade je sestavljena mnogo bolj pregledno. Načela in temeljni cilji na eni dobri strani, nato so po področjih našteti razmeroma konkretni ukrepi (za vsako vsebinsko področje od 8 do 26 ukrepov) ter na koncu ena stran in pol o urejanju razmerij v koaliciji.
Osrednje mesto so imeli ukrepi in usmeritve (26) s področja gospodarskega razvoja, prostora, okolja, infrastrukture in energetike. Vsak lahko sedaj oceni, v kolikšni meri je vlada delovala za uresničitev posameznih ciljev, kaj je dosegla in česa se sploh ni lotila.
Glede na to, da ob pripravi pogodbe še ni bil znan katastrofalen obseg pandemije covida-19, ocenjujem, da je bilo veliko doseženega.
Koalicijska pogodba Golobove vlade na področju ciljev govori o nekaterih problemih iz vzporednega vesolja, ki so jih izpostavljali dominantni mediji v zadnjih dveh letih in pol.
Povrnili naj bi zaupanje v demokratične inštitucije in nosilce oblasti (kot da bi to zaupanje v preteklosti kdaj že obstajalo) ter bolj uveljavili sodelovanje s civilno družbo in stroko.
Seveda že prvi tedni vlade kažejo, da bodo sodelovali le s tisto civilno družbo in tisto stroko, ki jih politično podpira. Strokovnjakom in civilnodružbenim ustanovam, ki so po njihovem kontaminirani s sodelovanjem s prejšnjo vlado, pa obetajo revanšizem.
DEMOKRACIJA: Katere točke koalicijske pogodbe se vam zdijo najbolj neustrezne, sporne in zakaj?
Kovač: Prvi konkreten škodljiv ukrep iz pogodbe, ki zbode v oči, je, da bodo zaradi spremenjenih okoliščin »uporabili vsa razpoložljiva politična in pravna sredstva za preklic« pogodbe o nakupu oklepnikov Boxer.
Kaj so te spremenjene okoliščine, doslej niso pojasnili. Vojaška stroka meni, da so se varnostne okoliščine spremenile kvečjemu v prid dodatnim nakupom oklepnih transportnih sredstev.
Če bodo povečali pravice brezposelnih do prejema nadomestila, tako da bodo povečali njihove pravice do proste izbire zaposlitve, se bo povečal obseg sive ekonomije, naraslo bo število fiktivno brezposelnih in upadla bo motivacija brezposelnih za prekvalifikacijo.
Na področju fiskalne politike je v pogodbi zmeda nasprotujočih si ciljev in ukrepov ter nejasnih opredelitev pojmov. Kaj je »celovit sistem progresivne obdavčitve« ali kaj je »povečanje davčne pravičnosti«, si vsak lahko predstavlja po svoje, a glede na odnos politikov, ki sestavljajo vladno koalicijo, do podjetnikov in samozaposlenih lahko pričakujemo korenito povečanje davkov.
Sicer je v pogodbi polno ideološke govorice, ki smo je vajeni pri slovenskih levičarjih. Nekaj je hvalevrednih ciljev in želja, a za moj okus bodo več preučevali kot delali.
Besedo »preučili« uporabijo v pogodbi sedemindvajsetkrat, koalicijska pogodba prejšnje vlade pa niti enkrat. Fascinantno je, da tem, kjer bi bila strokovna analiza okoliščin in posledic na mestu (nakup Boxerjev, sprememba pravic brezposelnih, dohodnina), »preučevanja« ne predvidevajo.
DEMOKRACIJA: Golobove napovedi novih davkov državljane najbolj prizadenejo. Kaj se utegne zaradi tega dogajati v družbi, kateri sloji prebivalstva bodo potegnili najkrajši konec in kam bo to vodilo?
Kovač: Edini konkretni ukrep, ki ga napoveduje pogodba, je, da bodo z novim letom razveljavili določbe zadnje novele zakona o dohodnini z izjemo višine splošne dohodninske olajšave.
Ta sprememba najrevnejših oseb kratkoročno ne bo prizadela, vsem drugim pa se bodo zmanjšali razpoložljivi dohodki. Ohranitev splošne dohodninske olajšave bo vladi omogočila, da realizirajo svojo obljubo o 800 evrih minimalne plače.
Z neargumentiranimi ad hoc spremembami davčne zakonodaje povečujejo negotovost v poslovanju in na področju osebnega finančnega načrtovanja.
Če res mislijo vladati osem let, bi se lahko lotili sistematične davčne reforme, ki bi naš davčni sistem do konca prvega mandata preuredila v bolj konkurenčnega in davkoplačevalcem najbolj prijaznega v regiji.
DEMOKRACIJA: Ta čas vlada oz. posebna skupina pripravlja načrt ukrepov za blažitev draginje energentov in hrane. Ob tem je Golob napovedoval regulacijo cen, tudi znižanje odkupnih cen kmetom. Vaša strokovna ocena teh napovedi? Kmetje že zdaj, ko so se povišale cene vstopnih surovin (gnojila, gorivo …), težko kmetujejo. Se nam obeta sesutje kmetijstva oz. samooskrbe?
Kovač: Če bi Golobova vlada res vedela, kaj lahko stori za ublažitev vpliva rasti cen na blaginjo prebivalstva, bi ukrepala, ne pa da sklicuje delovne skupine …
Celoten intervju preberite v reviji Demokracija!