Piše: Lucija Kavčič
Drugega in tretjega aprila so v Furlaniji – Julijski krajini (FJK) potekale deželne volitve. Kljub skrbem, da slovenski manjšini ne bi uspelo dobiti svojega predstavnika v deželni svet FJK, je bil vanj izvoljen Slovenec iz stranke Slovenska skupnost, ki je bil deželni svetnik že v iztekajočem se mandatu.
Deželne volitve v Furlaniji – Julijski krajini (FJK) potekajo od leta 1964 in vse doslej so bili Slovenci vedno zastopani v deželnem parlamentu v Trstu. V zdajšnjem sklicu sta v njem dva Slovenca: Marko Pisani iz stranke manjšine Slovenska skupnost (SSk) in Danilo Slokar iz desne Lige. Tokrat se je v deželni parlament prebil le prvi, Slovenec Marko Pisani iz stranke slovenske manjšine Slovenska skupnost, ki je z 1,02 odstotka glasov za las presegla enoodstotni volilni prag, je prejel največ, to je 986 preferenčnih glasov. V svojem prvem odzivu za italijansko radiotelevizijo Rai je Pisani dejal, da je zelo zadovoljen, ker je SSk ohranila predstavnika v deželnem svetu, vendar je tudi priznal, da je šlo zelo na tesno in dejal: »Mislim, da nas rezultat postavlja pred nove dileme, ki jih bo treba začeti reševati takoj po volitvah.« SSk je tokrat zabeležila še nekoliko slabši rezultat kot na volitvah pred petimi leti, ko je stranko podprlo 1,16 odstotka volivcev. Pisani meni, da je razlogov za upad podpore več, med njimi je tudi demografski upad števila Slovencev v FJK. »Po volitvah bi bilo treba narediti analizo in ugotoviti, kaj se je zgodilo in kako ukrepati v prihodnje,« je poudaril Marko Pisani in dodal, da to velja tudi za Goriško, kjer je SSk zaznala največji upad podpore. Marko Pisani je bil deželni svetnik v deželnem zboru Furlanije – Julijske krajine od lani, ko mu je mesto prepustil Igor Gabrovec, potem ko je bil izvoljen za župana občine Devin – Nabrežina. Slednji je pred volitvami potrdil, da je cilj SSk seveda ohranitev predstavnika stranke v deželnem parlamentu: »Računam, da bodo volivci znova zaupali našim kandidatom in s tem zagotovili jasen, ugleden in verodostojen slovenski glas v deželnem parlamentu,« je poudaril Igor Gabrovec.
Čestitke s Koroške
Marku Pisaniju, kandidatu SSk, sta ob izvolitvi v deželni parlament FJK čestitali stranka Enotna lista (EL) in Narodni svet koroških Slovencev (NSKS). Ob tem sta v skupnem sporočilu za javnost zapisali, da Marku Pisaniju in SSk želijo veliko preudarnosti za uresničevanje dobrih idej za razvoj regije ter ohranjanje slovenskega jezika in kulture v italijanskem zamejstvu: »Prepričani smo, da bodo Slovenci v Italiji z g. Pisanijem v deželnem parlamentu FJK odlično zastopani.« Hkrati sta znova pozvali deželo Koroško k odpravi 5-odstotnega praga za stranke narodne skupnosti, saj 5-odstotni prag diskriminira manjšino pri politični participaciji in soodločanju. »Tesni rezultat SSk pa tudi kaže, da moramo debatirati o uvedbi virilnega mandata za trajno zagotovljeno zastopanje manjšine v deželnem zboru, kot predlaga tudi predsednik SSO Walter Bandelj za FJK. Virilni mandat pomeni v zadevah narodne skupnosti enakopravno soodločanje in najvišjo mogočo stopnjo strankarskopolitične neodvisnosti. Tak model nikakor ne izključuje integracijskega modela za kandidature pripadnikov manjšin pri drugih strankah,« so še zapisali v stranki EL in NSKS.
Na različnih listah
Slovenci so na tokratnih deželnih volitvah v FJK kandidirali tudi na listah nekaterih drugih strank, na primer Demokratske stranke, ki je na prejšnjih volitvah prvič ostala brez slovenskega predstavnika v deželnem svetu. Poleg tega so bili Slovenci še na levosredinskih listah Pakta za avtonomijo, Gibanja pet zvezd, zveze Zelenih in Levice ter Open FJK. Na desnem političnem polu pa so predstavniki slovenske manjšine še na listah Fedrigove stranke Fedriga – predsednik. Za vse Slovence, ki so kandidirali na listah drugih strank, so bili najpomembnejši preferenčni glasovi. Med slovenskimi kandidati je največ preferenčnih glasov, 1504, dobila Valentina Repini iz levosredinske Demokratske stranke, a se ji s tem ni uspelo uvrstiti v deželni parlament. Po poročanju Primorskega dnevnika se v deželni parlament ni uspelo prebiti niti sedanjemu deželnemu svetniku Danilu Slokarju iz desne Lige, ki je glede na izide po preštetju vseh glasov zbral 438 preferenc in bil drugi na listi svoje stranke v tržaškem okrožju.
Volilna udeležba
Deželni parlament v Trstu ima 48 članov, med katerimi sta predsednik dežele in predsedniški kandidat, ki je po številu glasov na drugem mestu. Za predsednika FJK je bil kot prvi v zgodovini za drugi mandat s 64,2 odstotka glasov izvoljen desnosredinski Massimiliano Fedriga, sedež v deželnem svetu pa ima še drugouvrščeni Massimo Moretuzzo iz leve sredine. Za preostalih 46 mest v deželnem parlamentu so se potegovali kandidati 13 strank, gibanj in koalicij, ki so bili izvoljeni v petih volilnih okrožjih – Trst, Gorica, Videm, Pordenon in Tolmeč. Volilna udeležba je bila 45,3-odstotna, nižja kot na volitvah pred petimi leti, ko je glasovalo 49,6 odstotka volivcev. Takrat so sicer volitve potekale le en dan, tokrat pa so v FJK glasovali v nedeljo in ponedeljek.
Naprej po volitvah
Ker je bil za predsednika FJK spet izvoljen Massimo Fedriga, se bo v deželi nadaljeval trend zadnjih petih let, sprememb na bolje ali na slabše pa za slovensko manjšino v Italiji naj ne bi bilo. Kot je še pred deželnimi volitvami izpostavil Igor Gabrovec, bo še naprej treba stremeti k upoštevanju pravice slovenske manjšine do zastopanosti na vseh ravneh javne uprave. »Hkrati si prizadevamo, da pride do revidiranja pravil za upravljanje zavarovanih območij Natura 2000 ter popravkov k deželnemu krajinskemu načrtu,« je še pojasnil Gabrovec. Hkrati z deželnimi so v 24 občinah v FJK potekale tudi občinske volitve. Od slovenskih občin oziroma tistih, ki so vključene na seznam občin, kjer veljajo določila zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, so volitve potekale v občini Fojda v Videmski pokrajini.
