“Z eno potezo se tako plačna politika v zasebnem sektorju prepušča v roke državi oziroma vsakokratni vladajoči politični opciji. S tem členom predlagatelj ruši obstoječo sistematiko celotnega plačnega sistema v Sloveniji, ruši definicijo plače po zakonu o delovnih razmerjih, v celoti negira socialni dialog na ravni kolektivnih pogodb, hkrati pa v trenutku dviguje stroške dela v podjetjih za dvo ali celo trimestne številke!” so v odprtem pismu Marjanu Šarju, poslancem državnega zbora in pristojnim ministrom zapisali direktorji in predsedniki uprav v Sloveniji.
V začetku novembra je bil s strani Levice v parlamentarno proceduro vložen novi zakon o minimalni plači, ki ne prinaša (zgolj) dviga minimalne plače za nekaj več kot 5 odstotkov (kot želi prikazati vladajoča koalicija, sindikati in večina javnosti). Predlog novega zakona ruši plačno politiko v gospodarstvu, izenačuje najnižje osnovne plače z zneskom 886,63 (s 1.januarjem 2019) in nanj prišteva vse dodatke (po zakonu, drugih predpisih in kolektivnih pogodbah), delovno uspešnost in del plače iz naslova poslovne uspešnosti. Posledično se najnižje osnovne plače po kolektivnih pogodbah zvišujejo od 28 do 170 odstotkov. Država oziroma politika bi s tem zakonom prevzela v svoje roke odločanje o višini plač v gospodarstvu.
Na pobudo članov odborov Sekcij (dejavnosti) pri Združenju delodajalcev Slovenije so pripravili Odprto pismo, ki bi ga s podpisi direktorjev, predsednikov uprav podjetij v Sloveniji v sredo 28. novembra poslali predsedniku vlade, poslancem ter trem ministrom. O predlogu zakona bo namreč v četrtek odločala vlada.
Odprto pismo objavljamo v celoti.
“Odprto pismo Predsedniku Vlade Republike Slovenije, poslancem Državnega zbora, Ministrici za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Ministru za finance
Ljubljana, 26. november 2018
Spoštovani Predsednik Vlade RS, g. Marjan Šarec,
Spoštovani poslanci Državnega zbora RS,
Spoštovana ministrica, mag. Ksenija Klampfer,
Spoštovani minister, g. Zdravko Počivalšek,
Spoštovani minister, dr. Bertoncelj,
Ko je 7. novembra 2018 Združena Levica s podporo podpisov 52 poslancev koalicije v Državni zbor vložila predlog zakona o spremembah Zakona o minimalni plači brez upoštevanja enega izmed ključnih deležnikov, to je gospodarstva oziroma delodajalcev, in ko za naše argumente ni posluha niti pri predstavnikih vlade v okviru Ekonomsko socialnega sveta, vidimo kot edini način predstavitve naših stališč in argumentacij v obliki tega odprtega pisma.
ZAKAJ V GOSPODARSTVU NASPROTUJEMO PREDLOGU SPREMEMB ZAKONA O MINIMALNI PLAČI?
Poslanski predlog sprememb zakona o minimalni plači vsebuje več sprememb veljavne zakonodaje, pa vendar lahko te spremembe kategoriziramo po pomembnosti.
Ključna sprememba, na katero želimo opozoriti s tem odprtim pismom, pa kritično dviguje stroške dela, ruši plačne sisteme, povzroča uravnilovko in odločanje o višini plač v gospodarstvu daje v roke državi oziroma vsakokratni politiki. To ključno spremembo vsebuje 1. člen predloga zakona: »Dodatki, določeni z zakoni in drugimi predpisi ter s kolektivnimi pogodbami, del plače za delovno uspešnost in plačilo za poslovno uspešnost se ne vštevajo v minimalno plačo.«
- Enormen dvig plač zaradi nove definicije minimalne plače
Predlog zakona vsebuje ključno spremembo sistema, ki pa je politika oziroma poslanci, niso ali ne želijo prepoznati in pripoznati. Ta sprememba se nanaša na takojšnjo (s 1.1.2019!)
- izločitev vseh dodatkov, ki so določeni z zakonom, drugimi predpisi in kolektivnimi pogodbami (dodatek na delovno dobo, izmensko delo itd.),
- nadalje izločitev dela plače za delovno uspešnost iz minimalne plače
- in pa tudi izločitev dela plače iz naslova poslovne uspešnosti iz minimalne plače.
Z zakonom (o minimalni plači) in vsakokratno politično odločitvijo bo tako določena najnižja osnovna plača zaposlenega. Ali še bolj poenostavljeno, država bo določila 1. tarifni razred najnižjih osnovnih plač po vseh kolektivnih pogodbah.
Najnižje osnovne plače I. tarifnih razredov se bodo tako povečale s 1.1.2019 od najmanj 28 % do 170 % ! Na vse to bo potrebno po predlogu zakona obračunati vse dodatke po zakonu, drugih predpisih in kolektivnih pogodbah, delovno uspešnost in poslovno uspešnost, kar povzroči enormne dvige stroškov dela v podjetjih!
Panožne kolektivne pogodbe, ki so doslej postavljale minimalni standard plačne politike, tako izgubijo ves pomen in vlogo.
- Porušena plačna razmerja in uravnilovka
Povišanja plač posameznim zaposlenim zaradi nove definicije minimalne plače bodo porušila tudi razmerja med ostalimi plačami – torej povzročila uravnilovko. Sedanjih prvih pet oz. šest tarifnih razredov se združi v en tarifni razred, v treh kolektivnih pogodbah dejavnosti celo vseh 9 tarifnih razredov!
Delavci na bolj zahtevnih delovnih mestih bodo tako za polni delovni čas prejeli celo nižjo plačo, kot delavci na manj zahtevnih delovnih mestih, ki se jim bodo dodatki, delovna in poslovna uspešnost izločili iz minimalne plače. Torej gre še za novo dodatno obliko »uravnilovke« in krivico do zaposlenih glede pravičnega nagrajevanja po delu.
- Država bo določala plačno politiko gospodarstva
Z eno potezo se tako plačna politika v zasebnem sektorju prepušča v roke državi oziroma vsakokratni vladajoči politični opciji. S tem členom predlagatelj ruši obstoječo sistematiko celotnega plačnega sistema v Sloveniji, ruši definicijo plače po zakonu o delovnih razmerjih, v celoti negira socialni dialog na ravni kolektivnih pogodb, hkrati pa v trenutku dviguje stroške dela v podjetjih za dvo ali celo trimestne številke!
Predlagatelj ob predlogu zakona ni podal niti enega izračuna posledic v gospodarstvu, niti modela simulacije novega plačnega modela za posamezno podjetje, kar jasno kaže na popolno nepoznavanje te problematike v gospodarstvu.
TAKO GROBEGA POSEGA DRŽAVE V GOSPODARSTVO, NE SPREJEMAMO!
Predlog zakona o spremembah Zakona o minimalni plači prinaša posledice, ki so za podjetja nevzdržne in onemogočajo poslovanje in zagotavljanje delovnih mest v Sloveniji.
Gospodarska aktivnost se ohlaja tudi v Sloveniji. Vse napovedi svetovnih in evropskih institucij to, kar v podjetjih že čutimo, potrjujejo. Stroškovnega pritiska, ki bi ga povzročila nova definicija minimalne plače, pod nobenim pogojem ne moremo preliti v cene naših izdelkov.
Prepričani smo, da tudi mnogo višja gospodarska rast (od sedanje) ne prenese takšnega vdora v pogoje poslovanja s strani politike.
Še več, predlagatelji želijo te spremembe uvesti s 1. januarjem 2019, ko smo le mesec dni od predvidene uveljavitve. S tovrstno negotovostjo in zaostrovanjem pogojev poslovanja, ki ju gospodarstvu nalaga lastna država, ne moremo konkurirati ne na domačem, evropskem, kaj šele svetovnem trgu, in ju zato ostro zavračamo.
POZIV DELODAJALCEV PREDSEDNIKU VLADE RS, POSLANCEM DRŽAVNEGA ZBORA RS, MINISTRICI ZA DELO IN MINISTRU ZA GOSPODARSTVO
Spodaj podpisani gospodarstveniki, delodajalci, zato s tem odprtim pismom pozivamo Predsednika Vlade RS, vse poslance Državnega zbora RS, ministrico za delo, ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo ter ministra za finance, da skladno z navedenimi argumenti gospodarstva predlog zakona o spremembah Zakona o minimalni plači zavrnejo kot neustreznega za nadaljnjo obravnavo.
S spoštovanjem,
Marjan Trobiš, direktor Boxmark Leather d.o.o.”
