Piše: Vida Kocjan
Stranki Alenke Bratušek (SAB) podpora izredno pada, javnomnenjske raziskave že dlje časa kažejo, da stranka ne bo prišla več v parlament. Podobno jim je kazalo tudi pred štirimi leti. Nato pa je Alenka Bratušek v paniki in v zadnjih trenutkih zbirala neke podpise (za danes neznano kaj) in takrat so se na terenu močno angažirali člani stranke DeSUS. Tudi prek nekaterih območnih društev upokojencev, ki jih vodijo Desusovi aktivisti (vsaj ena je tudi zdajšnja kandidatka za poslanko), so člane pozivali, naj prispevajo svoj podpis. Hkrati je bilo slišati: Pomagajmo ji, da pride v parlament. Dogajalo se je na Dolenjskem in v Zasavju.
Vzdevek »Črna mamba«
SAB je leta 2018 prišla v parlament, za las, njihova predsednica pa v dveh volilnih okrajih ni zbrala dovolj glasov. Ostala je zunaj in nato zelo dolgo čakala na svojih pet minut. Vmes je poskušala pregovoriti tudi zelo bolnega bohinjskega nekdanjega župana, sicer pa poslanca SAB Franca Kramarja naj svoje poslansko mesto prepusti njej, saj da je »itak bolan«. Po njegovi smrti pa je po pripovedovanju poznavalcev že naslednje jutro, okoli 8. ure, poklicala v parlament in spraševala, v katerih odborih bo zdaj ona. Kramar je umrl ponoči, Bratuškove se je zato prijel vzdevek »Črna mamba«.
Letos ji v DeSUS, vsaj da bi vedeli, ne pomagajo več. Kako tudi bi, saj so tudi sami vmes potonili.
Čas vlade Marjana Šarca
Bratuškova je leta 2018 v vladi Marjana Šarca izborila mesto tako za stranko kot sebe. V komaj 16 mesecih, kar so vodili državo, so bili rezultati vlade porazni. Na to so 27. januarja 2020, ko je z mesta predsednika vlade za njih nepričakovano odstopil Šarec, opozarjali prav vsi njegovi takratni koalicijski partnerji. Potrdilo se je tudi, da so bili med seboj močno skregani. Z besedami »so področja, kjer pravzaprav nismo naredili veliko ali skorajda nič, področje, kjer nismo naredili nič, je zdravstvo« je to neučinkovitost potrjevala tudi Bratuškova. Šarec pa je povedal, da je šlo za vlado izsiljevanja, z Bratuškovo pa sta imela »problem že na začetku mandata«.
Črpanje evropskih sredstev
Spomnimo še, da je ministrstvo za evropsko kohezijsko politiko in razvoj pripadalo SAB, tam so se ministri vrstili kot za stavo. V nekaj mesecih so bili to Iztok Purič, nato Marko Bandelli, na koncu je izsilila Avstrijko Angeliko Mlinar. Celo čakali so, da si je vmes uredila slovensko državljanstvo. Črpanje evropskih sredstev ob koncu mandata (2020) pa je bilo pri zgolj 38 odstotkih. Danes je 80-odstotno, z odobrenimi projekti za polno črpanje v naslednjih mesecih. Navkljub preko 10 milijard evrov več denarja, kar je poleti 2020 v Bruslju za Slovenijo dodatno izpogajal Janez Janša, bo denarja še premalo. Toliko je namreč projektov. Vlada je zagnala nov investicijski cikel za skoraj 8 milijard evrov, v državi se izvaja 2416 projektov, od tega se jih 2185 sofinancira z evropskimi sredstvi.
Zdaj vpije: Javne finance in upokojenci
Danes Bratuškova ponovno na veliko obljublja in vpije, da bodo vedno zanesljivi, da »zaščitijo javne finance in upokojence«. Pa preverimo, za kaj gre in kako je bilo.
Delali bomo za upokojence: V času, ko je bila SAB v vladi, so pokojnine stale, nato je Bratuškova predlagala, da se upokojenim pokojnine povečajo za 6,5 evra. »Za 78 evrov na leto«, je predlagala in govorila, da to »pa je veliko in se pozna«.
Na srečo ni imela več možnosti krojiti usode upokojencev, nova vlada pod Janševim vodstvom je zagotovljeno pokojnino za 40 let delovne dobe zvišala iz 530 na 620 evrov ali za 17 odstotkov. Hkrati so se pokojnine v času Janševe vlade, v dveh letih, na splošno povišale za okoli 13 odstotkov. Uredili so tudi pokojnine za kmečke zavarovance, invalide, vojne veterane in podobno, vendar je tega preveč, da bi zdaj vse našteli. Vse to, kar je bilo prej »nemogoče«. Najranljivejši so prejeli tri dodatke in hkrati t. i. draginjski energetski dodatek.
Upokojencem škodljiva Bratuškova
Junija 2021 je s preglasovanjem v parlamentarni komisiji za nadzor javnih financ, kjer je imel KUL večino, dosegla sklep, da se pokojnine v obdobju 2022 do 2024 znižajo! Na srečo upokojencev njen predlog v državnem zboru ni bil potrjen. Koalicija je to zavrnila, ona pa še danes ponavlja prav to, kar je govorila tudi takrat. Da v proračunu ni zagotovljenega dovolj denarja. To je bilo ovrženo, ona pa še kar o tem. Več o tem smo poročali na povezavi Šokantno: Stranka SAB s preglasovanjem sprejela sklep, da se pokojnine znižajo!? – Demokracija
Dodajmo, da se pokojnine povečujejo zgolj v vladah, ki jih vodi Janez Janša, v njegovi (2004 do 2008) so se realno povečale za 24 odstotkov.
Brezplačen prevoz z javnimi sredstvi za upokojence
Bratuškova vpije, da bo njena stranka uredila brezplačen mestni prevoz za upokojence, dijake in študente. Tudi ob uvedbi brezplačnega javnega prevoza v potniškem prometu je javnosti lažno predstavljala, da je »ona to uredila«. Podobno zdaj v mestih obljublja brezplačen mestni prevoz, čeprav je tudi to urejeno. Urejeno pa je bilo v času zdajšnje Janševe vlade.
Regijska bolnišnica na Gorenjskem
Bratuškova gorenjskim volivcem obljublja regijsko bolnišnico. Pri tem jim zamolči, da je ta del načrtov zdajšnje vladne ekipe, ki je v okviru skoraj 2 milijardi evrov vrednem zakonu za investicije v zdravstvo poskrbela tudi za to in že zagotovila denar za gradnjo. »Njej pa je bilo veselje biti v Kranju in delati za svoje volivce«, trdi. Nič ni naredila. Nič!
Borila se bo za zdravstvo
Obljublja, da se bo stranka SAB tudi v naslednjem mandatu borila za močno in dostopno javno zdravstvo, njihove prioritete bodo skrajšanje čakalnih vrst in povečanje števila družinskih zdravnikov. Spomnimo. 27. januarja 2020 je v tv-kamero povedala, da njena (Šarčeva) vlada na področju zdravstva ni naredila nič! Pogoje za skrajšanje čakalnih vrst je uvedla zdajšnja vlada. Hkrati je z zakonom o investicijah v zdravstvo med drugim zagotovila tudi sredstva za povečanje vpisnih mest na medicinskih fakultetah-
Kaj pa gospodarski kazalniki?
Bratuškova zavaja tudi na tem področju.
Gospodarska rast: V letu 2019, v času pred krizo, je bila rast 3,3-odstotna. V letu 2021 je bila realna rast 8,1 odstotka. Slovenija je po gospodarski rasti prva med državami članicami EU, evroobmočja in OECD.
Podatki za zadnje četrtletje 2021 pa pokažejo, da je bila gospodarska rast v Sloveniji 5,4-odstotna, povprečje EU je bilo 0,4 odstotka. Slovenija se je tudi po tem kazalniku uvrstila na 1. mestu v EU. Nekatere države so celo dosegale že padec gospodarske aktivnosti.
Javni dolg v bruto domačem proizvodu (BDP): V letu 2021 se je znižal za pet odstotnih točk, iz 79,8 na 74,7 odstotka BDP. Po podatkih Eurostata je bil povprečni javni dolg 27 držav članic EU 90,1 odstotka. Slovenski javni dolg je bil tako za 15,4 odstotne točke nižji od povprečja držav EU ali za 20,6 odstotka.
Za primerjavo. V letu 2015 je bil javni dolg 82,6 odstotka, evropsko povprečje pa je bilo okoli 83 odstotka. Slovenski javni dolg je bil v letu 2015 tako skoraj na povprečju držav EU. Danes je za več kot petino nižji od eu-povprečja.
Brezposelnost: Ob koncu marca 2022 je imela Slovenija zgodovinsko nizko število brezposelnih. Le 60.534, kar je najmanj doslej v zgodovini samostojne države. Brezposelnost se znižuje tudi v aprilu 2022, brezposelnih je bilo le še 58.774 oseb.
Bonitetne ocene Republike Slovenije so v zadnjih dveh letih ohranile stabilnost. Stabilnost kaže, da je Slovenija trdna in zaupanja vredna država. Najnižje bonitetne ocene so bile v obdobju 2013 in 2014, ko je vlado vodila Alenka Bratušek.
V nadaljevanju objavljamo grafike, ki dokazujejo zapisano.
Rast BDP v letu 2021
Rekordno nizka brezposelnost v Sloveniji v letu 2022.
Dolg države, v Sloveniji in primerjava z 19 državami euroobmočja in 27 državami EU.
Slovenija na 4. mestu po uporabi evropskih sredstev, v dveh letih je iz podpovprečnih napredovala med najbolj uspešne.
Bonitetne ocene mednarodnih bonitetnih agencij za Slovenijo: Najslabše ocene so bile v letih 2013 in 2014, ko je vlado vodila Alenka Bratušek.
