Piše: C. R.
Slovenija se je na lestvici konkurenčnosti švicarskega inštituta IMD med 70 državami uvrstila na 49. mesto in v primerjavi z lani nazadovala za tri mesta. Najboljšo uvrstitev je država zabeležila na področju infrastrukture, najslabšo na področju poslovne učinkovitosti. Najbolj je uvrstitev poslabšala na področju vladne učinkovitosti.
“Ključno letošnje sporočilo IMD je, da so za gospodarski uspeh ključne močne institucije in sposobnost obvladovanja negotovosti in šokov. Konkurenčna prednost države je vse bolj odvisna tudi od institucionalne verodostojnosti, prilagodljivosti in odpornosti,” je na predstavitvi poročila povedala Sonja Uršič z Inštituta za ekonomska raziskovanja (IER), ki z ljubljansko ekonomsko fakulteto izvaja raziskavo v Sloveniji, podpira pa jo agencija Spirit.
Na vrh lestvice se uvrščajo Singapur, Hongkong in Švica, ki se obenem stabilno uvrščajo na najvišja mesta pri vladni učinkovitosti. Letos so si mesta izmenjali, Singapur je napredoval na več področjih, predvsem pri poslovni učinkovitosti, Hongkong je uspešen v vseh štirih sklopih, Švica pa je zdrsnila s prvega na tretje mesto zaradi občutnega poslabšanja gospodarske uspešnosti, ki je bila posledica poslabšanja tokov neposrednih investicij, je navedla Uršič.
Od šestega do devetega mesta se uvrščajo države EU, Danska, Irska, Nizozemska in Švedska. Uvrstitev je poslabšalo 15 držav EU, najbolj Litva in Romunija. Na 10. mesto so se povzpele ZDA, k čemur je prispevalo izboljšanje razpoloženja med menedžerji, na 12. mesto Kitajska. Pet držav EU je zadržalo uvrstitev, med njimi Hrvaška, ki je na 53. mestu. Sedem držav je uvrstitev izboljšalo, najbolj Poljska, ki se je povzpela za 11 mest na 41. mesto.
Raziskava IMD razvršča sposobnost držav, da ohranjajo okolje, ki podpira konkurenčnost podjetij. Skupni indeks temelji na 262 kazalnikih v okviru štirih stebrov – gospodarska uspešnost, vladna učinkovitost, poslovna učinkovitost in infrastruktura. Približno dve tretjini kazalnikov predstavljajo statistični, tretjina pa jih temelji na anketi med vodilnimi menedžerji, ki so jo v Sloveniji izvedli marca, v predvolilnem obdobju, je povedala Mateja Drnovšek z ljubljanske ekonomske fakultete.
V stebru gospodarska uspešnost je Slovenija padla za pet mest na 42. mesto. Poslabšanje je posledica padca v podsklopu domače gospodarstvo na 56. mesto, in sicer zaradi upočasnitve gospodarske rasti in slabše odpornosti gospodarstva na cikle. Izboljšanje se je na tem področju pokazalo v rasti bruto investicij podjetij in indeksu ekonomske kompleksnosti. V podsklopu cene je država padla na 22. mesto, predvsem zaradi višjih cen najema stanovanj, poslovnih prostorov in bencina.
“Na področju mednarodne trgovine smo pridobili dve mesti in se povzpeli na osmo mesto. To področje je zgodovinsko naša konkurenčna prednost,” je povedala Uršič. V podsklopu mednarodne investicije je država zadržala 58. mesto. “Stanje neposrednih tujih investicij je bistveno nižje kot v sosednjih ali višegrajskih državah, podjetja so močno poslabšala oceno glede nevarnosti relokacije poslovnih aktivnosti iz Slovenije, tu smo padli za 30 mest na 65. mesto,” je opozorila.
V podsklopu zaposlenost se je država uvrstila na 40. mesto, mesto bolje kot lani. “Nižje se uvrščamo pri kazalniku delež delovno aktivnih v prebivalstvu, ki se zaradi staranja zmanjšuje, bolje se uvrščamo pri stopnji brezposelnosti,” je dejala.
V stebru vladna učinkovitost je Slovenija zabeležila največji padec, za sedem mest na 55. mesto. Slabše se je uvrstila v vseh podstebrih, razen pri davčni politiki, pri kateri se podatki nanašajo na predlani in pri kateri je konkurenčna prednost nizka obdavčitev dohodkov pravnih oseb, slabost pa visoka obdavčitev dela.
Največji padci so bili po anketnih kazalnikih pri poslovni zakonodaji (61. mesto) in znotraj nje učinkovitosti upravljanja podjetij v državni lasti (67. mesto), zaposlovanje tujcev (55. mesto), vladni protekcionizem (50. mesto).
Konkurenčne slabosti ostajajo delovna zakonodaja (67. mesto), pri čemer so podjetja po besedah Sonje Uršič verjetno upoštevala lansko uvedbo zimskega regresa in povišanje minimalne plače. Na repu ostajamo tudi z vidika učinkovitosti zakonodaje na področju urejanja brezposelnosti (68. mesto). V tem, kako podjetja vidijo ustreznost investicijskih spodbud za uvajanje umetne inteligence, se je država uvrstila na 51. mesto.
Na področju vladne učinkovitosti je bil drugi največji padec v podstebru javne finance (53. mesto) zaradi zvišanja javnofinančnega primanjkljaja. Pri institucionalnem okviru je država poslabšala uvrstitev za tri mesta na 48. mesto. “Učinkovita pravna država ne pomeni le, da imamo ustrezne zakone, ampak da jih učinkovito izvajamo,” je pojasnila Uršič. Pri družbenem okvirju, kjer se je zgodovinsko uvrščala visoko, je Slovenija padla za pet mest na 25. mesto.
V stebru poslovna učinkovitost je država padla za eno mesto na 56. mesto. Padec v podstebru produktivnost in učinkovitost za devet mest po besedah Mateje Drnovšek kaže, da se je Slovenija oddaljila od vodilnih držav. “Nominalno je bila zabeležena rast produktivnosti, vendar relativno premalo, da bi to lahko bila naša konkurenčna prednost,” je dejala. Pri trgu dela objektivni kazalniki ostajajo relativno stabilni.
Močno so se poslabšale zaznave menedžerjev z vidika razpoložljivosti usposobljene delovne sile (55. mesto). Dolgotrajna slabost ostaja na področju učinkoviti nadzornih svetov pri spremljanju uprav podjetij (69. mesto). Kot že v zadnjih 10 letih položaj Slovenije na lestvici poslovna učinkovitost poslabšuje predvsem ocena menedžerjev glede odnosov in vrednot v družbi (65. mesto).
V stebru infrastruktura se je uvrstitev izboljšala za eno mesto na 38. mesto. Najbolj se je izboljšal podsklop osnovna infrastruktura (48. mesto), pri zdravju in okolju je uvrstitev stagnirala, na področju tehnološke in znanstvene infrastrukture ter izobraževanje pa se je poslabšala. “Izziv na področju znanstvene infrastrukture je predvsem pretvorba raziskovalnih dosežkov v gospodarsko vrednost, inovacije in visoko tehnološko rast podjetij,” je poudarila Drnovšek.
Med glavnimi razvojnimi izzivi Slovenije, ki izhajajo iz ugotovitev te raziskave, sta Uršič in Drnovšek našteli učinkovito, predvidljivo in zaupanja vredno institucionalno okolje, izboljšanje kakovosti javne porabe in zagotavljaje fiskalne vzdržnosti, prehod v inovacijsko podprto rast in dvig produktivnosti, digitalno preobrazbo, uvajanje inovacij in novih poslovnih modelov, človeški kapital, demografijo in izobraževanje ter zelene, energetske in družbene pogoje konkurenčnosti.
