4.7 C
Ljubljana
petek, 8 novembra, 2024

Črpanje evropskih sredstev: Slovenija je z vrha v Janševi vladi zdaj padla na samo dno

Piše: Anita Gužvič (Nova24TV.si)

Pri porabi sredstev iz Načrta za okrevanje in odpornost je Slovenija med državami članicami EU na predzadnjem mestu, pri kohezijski politiki pa smo padli s 4. na 9. mesto. Očitno vlada Roberta Goloba meni, da ne potrebujemo denarja za razvoj in okrevanje, ki leži na pladnju, ali pa enostavno niso sposobni počrpati, kar smo počrpali v času vlade Janeza Janše. Načrt za okrevanje in odpornost, ki ga je pripravila Janševa vlada, je bil namreč že v izvajanju, prav tako so bili že objavljeni razpisi za obnovo in gradnjo vodovodov, kanalizacij, za digitalizacijo in razvojne projekte. Tudi programski dokumenti za kohezijsko politiko 2021-2027 so bili pri koncu, črpanje sredstev iz obdobja 2014-2020 pa je bilo v polnem teku. Slovenija je v času Janševe vlade – po letih levih vlad – izboljšala črpanje evropskih sredstev in je bila že štiri odstotne točke nad povprečjem EU, po koriščenju sredstev pa na 4. mestu med vsemi državami članicami EU. Sedaj pa zopet padec.

Neizpodbitno je, da je bila nekdanja vlada Janeza Janše izjemno učinkovita in to na številnih področjih. Med drugim so uspeli v zgolj dveh letih obrniti trende katastrofalnega črpanja sredstev iz skladov Evropske unije, s katerimi so se neučinkovito spopadale nekdanje leve vlade, a smo z Golobovo vlado spet na samem repu.

Slovenija na dnu med vsemi državami članicami
Po podatkih Deloitte je Slovenija z 231 milijoni evrov predplačil pri izvajanju načrta na predzadnjem mestu med vsemi državami članicami, medtem ko je Hrvaška z 2,2 milijarde evrov oz. 35 odstotkov počrpanih sredstev na tretjem mestu. Do danes se situacija za Slovenijo ni bistveno izboljšala, je pa Evropska komisija v začetku marca podala predhodno pozitivno oceno prvega zahtevka za plačilo evropskih sredstev za okrevanje in odpornost v višini 50 milijonov evrov, poroča portal Slovenec.

Koriščenje sredstev Načrta za okrevanje in odpornost po posameznih državah članicah.

Iz Načrta za okrevanje in odpornost so umaknili tudi dolgotrajno oskrbo
Ker bo Slovenija iz evropskega načrta za okrevanje in razvoj dobila 286 milijonov manj, kot je prvotno izpogajala Janševa vlada, vlada Roberta Goloba sedaj predlaga, da se oklesti načrt za okrevanje odpornosti, in sicer z zmanjšanjem financiranja in zamikom nekaterih projektov. Duhove buri predvsem predlog zamika izvajanja dolgotrajne oskrbe. Janševa vlada je Evropski komisiji obljubila, da bo prišlo do izvajanja zakona v drugi četrtini 2022, nakar je prišlo do zamenjave oblasti. Vlada Roberta Goloba je izvajanje zamaknila: minister Mesec je tedaj dejal, da bo dolgotrajna oskrba zaživela prvega januarja 2024, sedaj pa predlagajo, da se ta še dodatno zamakne v drugo četrtletje prihodnjega leta. Vladni predlog je v državnem zboru naletel na negativne odzive opozicije.

Spomnimo se, ko je poslanec Rado Gladek na Odboru za finance pred nekaj dnevi vprašal, kaj je vlado vodilo pri izločanju projektov iz načrta za okrevanje in odpornost, je minister Klemen Boštjančič odgovoril: “Ključen princip, ki smo se ga na Uradu za okrevanje in odpornost lotili, ko smo te projekte črtali, je bil, kaj je tisto, kar je najmanj verjetno, da bomo do 2026 izpeljali. Dodaten kriterij je bil, kaj je tisto, kar najlažje pogrešamo. To so bili kriteriji.”

Posebno poglavje je tudi črpanje kohezijskih sredstev, ki je se v desnih vladah magično popravilo, potem pa v levih – kakšno naključje – strmoglavilo. Leta 2020 je bil namreč dosežen najvišji delež črpanja EU sredstev finančne perspektive 2014–2020 glede na načrtovana sredstva, in sicer 90 odstotkov. Počrpanih je bilo 101,4 milijona evrov evropskih sredstev od 112,5 milijona evrov načrtovanih. Samo na področju evropske kohezijske politike je ta delež znašal kar 93  odstotkov. V letu 2021 se je trend črpanja evropskih sredstev še dodatno stopnjeval in dosegel kar dvakrat višjo realizacijo v višini 217,4 milijona evrov.

Sedaj pa je vlada potrebovala skoraj pol leta, da je v okviru pripravljenega Programa, vrednega 3,2 milijarde evrov, prerazporedila skromnih 29 milijonov evrov in dokument dokončno uskladila z Evropsko komisijo, poroča portal Slovenec. Kaj se torej dogaja z vlado Roberta Goloba? Nenehno govori, da v blagajni ni denarja, evropskih sredstvev, postreženih na pladnju, pa ne znajo počrpati.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine