Piše: Janja Strah
Sodno kaznovanje štirih policistov, ki so oktobra 2001 varovali protestni shod proti vladi Janeza Janše, je dvignilo veliko prahu – gre za politično motivirano obračunavanje, za nadaljevanje »čiščenja janšistov«.
Okrajno sodišče v Ljubljani je štirim policistom posebne policijske enote Policijske uprave Ljubljana, ki so 5. oktobra 2021 varovali protestni shod proti tedanji vladi, izreklo obsodilno sodbo, in sicer naj bi bili obsojeni na večmesečne pogojne zaporne kazni. Sodba še ni pravnomočna, obsojeni policisti se lahko pritožijo. Specializirano državno tožilstvo (SDT) je potrdilo, da je sodišče policiste obsodilo na podlagi kaznovalnega naloga, po skrajšanem postopku torej – brez opravljene glavne obravnave, brez zaslišanja prič itd. Sodišče jim je kazen prisodilo zaradi nevestnega dela v službi, kar je kaznivo dejanje po 258. členu Kazenskega zakonika. Če bo zoper sodbo podan ugovor, bo ta razveljavljena, sodišče pa bo razpisalo glavno obravnavo in stekel bo običajen postopek.
Spomnimo: v torek, 5. oktobra 2021, v času pandemije covida-19, je v Ljubljani potekal protestni shod proti protikoronskim ukrepom in tedanji vladi. Datum ni bil izbran naključno; med 3. in 5. oktobrom je bilo namreč v Sloveniji veliko pomembnih politikov iz tujine, saj je na Brdu pri Kranju potekal vrh EU–Zahodni Balkan. Zaradi tega je takrat veljala odredba o omejitvi gibanja na območjih v Ljubljani, na Bledu in v Predosljah v okolici Brda pri Kranju. Shod je bil neprijavljen, bil je nasilen in poln izgredov, zato je policija uporabila prisilna sredstva, tudi vodni top in solzivec. Opozicija je zagnala vik in krik, in ko se je pozneje na valu protestov zavihtela na oblast, je začela tudi s pogromom nad policisti.
Sodba bo po vsej verjetnosti razveljavljena, pa vendar …
Novica o kaznovanju policistov je dvignila veliko prahu. Začudeni in zgroženi so v Sindikatu policistov Slovenije, saj so prepričani, da v tem primeru ni šlo za nevestno delo v službi. Predsednik sindikata Adil Huselja je zatrdil, da dva policista, ki sta člana tega sindikata, nista bila nikoli obravnavana v disciplinskem ali kakšnem drugem postopku, njuno delo je bilo ocenjeno kot strokovno in zakonito, na protestu pa sta samo izvajala svoje delo – po ukazu – v okviru posebne policijske enote. Huselja je napovedal, da se bosta na sodbo pritožila. Ogorčeni so tudi v Policijskem sindikatu Slovenije, kjer menijo, da so »policisti, ki so samo izpolnjevali svojo dolžnost, postali grešni kozli političnega odločanja in sistemske neodgovornosti«.
»Policijo želijo popolnoma uničiti!«
Aleš Hojs, ki je bil v času protesta minister za notranje zadeve, meni, da je sodba škandalozna, način njenega izreka pa primerja s sodbami, ki so se izrekale po drugi svetovni vojni. »Policijo želijo popolnoma uničiti,« ugotavlja in spomni, da je s kazenskimi ovadbami zoper policiste začela že nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar v času, ko je bil generalni direktor policije Boštjan Lindav. Zdaj želijo vsaj nekaj primerov pripeljati do konca, da bi ustrahovali policijo, je prepričan. »Stanje v policiji je katastrofalno. Posamezni policisti pravijo, da niso nori, da bodo še kdaj posredovali ali ukrepali,« je dejal za portal Nova24TV. Na vprašanje, ali meni, da gre v ozadju za željo po validaciji političnega nasilja, je odgovoril: »Ti protestniki so jih pripeljali na oblast, v takšni ali drugačni obliki.« Opozoril je tudi, da so bili na protestu poškodovani policisti, ne pa protestniki: »Nasilje je bilo usmerjeno ravno v nasprotno smer, kot bi nas radi prepričali.«
Naj ob tem spomnimo, da je aktualna vlada številnim protestniškim kršiteljem ukrepov za zaščito pred smrtonosnim virusom odpisala kazni.
»Čiščenje janšistov«
»Ta zadeva ima na policiste, na vodenje policije strahovite posledice,« ugotavlja tudi Vinko Gorenak, dolgoletni policist in nekdanji minister za notranje zadeve. Izpostavil je dejstvo, da je bil v času protesta vrh EU–Zahodni Balkan: »Levičarski skrajneži in nasilneži so bili popolnoma jasni. Z neprijavljenim protestom so nameravali srečanje z uporabo tovornjakov, traktorjev in druge mehanizacije tudi fizično preprečiti.« Če bi jim uspelo, bi bila to po njegovih besedah prava sramota za policijo in državo, o kateri bi poročal ves svet, na srečo pa so takrat policijo vodili odgovorni in resni ljudje.
Ob tem je poudaril tudi, da je takratni generalni direktor policije Anton Olaj takoj po protestu imenoval posebno komisijo, da bi preučila uporabo prisilnih sredstev z vidika zakonitosti. Ta komisija ni ugotovila sumov kaznivih dejanj. Po zamenjavi vlade pa je nova notranja ministrica Tatjana Bobnar imenovala svojo komisijo, vodil jo je Slavko Koroš, in ta je v luči »čiščenja janšistov« v policiji »potrdila vnaprej napovedane ugotovitve o prekoračitvah pooblastil policistov«. »V praksi je le potrdila, kar je Bobnarjeva govorila in zahtevala. To poročilo pa je bilo osnova za kaznovalni nalog, katerega posledica je nepravnomočna obsodba štirih policistov,« pojasnjuje Gorenak. Prepričan je, da policisti ne morejo biti pravnomočno obsojeni niti po rednem postopku, saj so izvajali naloge po ukazu, poleg tega pa »ni sodišča, ki bi policistu v danem primeru lahko dokazalo naklep«. Po njegovem bi si policisti v resnici zaslužili državno odlikovanje.
»Policija naj javno poda obrazložitev«
Anton Olaj, ki je bil v času protesta generalni direktor policije, ravno tako izpostavlja različne ugotovitve prve in druge komisije. »Nadzor, ki je bil opravljen v času mojega vodenja in po moji direktivi, ni ugotovil kršitev. Ugotovili smo samo posamične napake, vendar ne takšnih, ki bi kazale, da je šlo za kriminalno ravnanje, da je obstajal kriminalni namen policista, ki bi kršil pooblastila, da bi bila policija pri izvajanju pooblastil nestrokovna ali da bi ravnala nezakonito,« je dejal za televizijo Nova24TV. Koroševo poročilo je bilo po njegovih besedah očitno politično motivirano. Olaj poziva policijo, naj javno poda svojo obrazložitev – policija naj bi se namreč odločila, da bo za tri od štirih policistov zagotovila pravno pomoč, za enega pa se še odloča. To odločanje pa mora temeljiti na pravilniku o zagotavljanju pravne pomoči policistom, ki zahteva obrazložitev. Naj se javnost torej seznani, kako policija utemeljuje, da policisti niso naredili nič napačnega, in naj se tudi izrečejo do poročila, ki ga je zahtevala Bobnarjeva, poziva Olaj. Verjetne javne obravnave oziroma sojenja policistom pa se veseli, saj se bo videla »politična vpetost zdajšnje oblasti« in to, kako daleč so šli pri »čiščenju janšistov«.
Vse skupaj zelo netransparentno
Aktualni vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije Damjan Petrič je o zadevi redkobesedno dejal, da bodo policiste zaščitili, a šele ko bo sodba pravnomočna. Tudi minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar čaka na dokončno odločitev, sicer pa se s tovrstnim ravnanjem strinja.
S stališča javnosti pa je vse skupaj videti tudi zelo netransparentno, saj nismo videli sodbe, ki policistom izreka pogojno zaporno kazen, niti ni znano, za katere konkretne policiste gre. Razlog seveda tiči v zakonodaji in varstvu podatkov. Vseeno pa je čudno, da niti policisti sami niso vedeli, da proti njim poteka kak postopek, piše Spletni časopis, vse do sodne odločitve. Tudi policija ni bila uradno seznanjena z odločitvijo sodišča in »razpolaga samo z informacijami, ki jih posredujejo uslužbenci sami in so tudi predmet zakonitega varstva pred razkrivanjem.« So pa iz SDT Spletnemu časopisu sporočili, da je posebni oddelek SDT »v zvezi z navedeno zadevo prejel več prijav, na podlagi katerih je od marca 2023 do septembra 2024 vodil obsežno preiskavo in sklenil, da zbrani dokazi zadostujejo za utemeljen sum, da so policisti storili kaznivo dejanje, zato je v oktobru 2024 zoper štiri policiste na sodišče vložil obtožni predlog s kaznovalnim nalogom«.
