V svobodnih in demokratičnih družbah, ki prisegajo na tržno gospodarstvo in imajo svobodno podjetniško pobudo celo zapisano v ustavi, velja pravilo: »Nekaj je vredno natanko toliko, kolikor je kupec za to pripravljen plačati.«
Najbrž se bodo bralci spomnili, kako je bilo s parcelo v Trenti, ki jo je prodajal Janez Janša. Komisija za preprečevanje korupcije, ki sta jo takrat vodila Goran Klemenčič in Rok Praprotnik, je trdila, da jo je prodal predrago. No, kmalu se je izkazalo, da tudi država, ki Janši očita predrago prodajo, ravna enako. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS je namreč precej podobno parcelo v Triglavskem narodnem parku ponujal za 45 evrov za kvadratni meter. Če bi sledili cenitvi države, je Janša svojo parcelo prodal celo prepoceni.
V ceno nečesa, kar v normalnih državah določa trg, se je zdaj vtaknil tudi portal Necenzurirano, ki od trenutka, ko se je pokazala možnost, da bi predsednik SDS po odstopu Marjana Šarca lahko oblikoval novo vladno koaliciji, kriminalizira in demonizira vlaganja madžarskega zasebnega kapitala v slovenske medije (Nova24TV in Nova Obzorja), ki so v zasebni lasti.
V članku pod naslovom Denar Orbanovih podjetij prišel tudi na strankarski račun SDS trojka Vesna Vuković, Primož Cirman in Tomaž Modic problematizirajo prodajo lastnine SDS. Naslov je seveda zelo zavajajoč, saj so Madžari SDS plačali za kupljen delež v podjetju SDS in prav vsakemu zdravorazumskemu človeku je jasno, da gre kupnina na račun tistega, ki nekaj prodaja. Poleg tega je politična stranka po slovenski regulativi »pravna oseba zasebnega prava«, ki ima tudi lahko lastnino. Zdaj pa pomislite, da bi se SDS odločila, da proda svoj sedež, ki ga ima v hiši na Trstenjakovi 8. Kaj bi morala narediti, da trojica s portala Necenzurirano ne bi (skozi socialistična očala) v tem videla zarote? Bi morala njih vprašati za dovoljenje? Bi morala njim povedati, kako so se dogovorili s kupcem? Ne. To je izključno stvar dogovora med kupcem in prodajalcem. In veste, kaj bi bilo narobe? Če stranka denarja za prodan delež ne bi prejela na strankarski račun. Tako pa je bilo vse transparentno, da bolj ne bi moglo biti.
In zanimivo. O tem, da je SDS za 112.000 evrov prodala svoj delež madžarskemu podjetju, je leta 2018 prvi poročal Dnevnik, se pravi medij, v katerem so nekoč delali Vesna Vuković, Primož Cirman in Tomaž Modic. Takrat ni nihče problematiziral, niti cene ne, za katero zdaj trdijo, da je prenapihnjena.
V Novih obzorjih seveda ne bomo razkrivali poslovnih skrivnosti, ampak dejstva so naslednja. Poslovni deleži SDS v Novih Obzorjih so bili prodani v skladu z zakonodajo, vrednost podjetja je bila ocenjena s strani pristojnih cenilcev (na podlagi te cenitve so bili ocenjeni deleži ), prodajo je izvedla pooblaščena odvetniška družba. Tudi deleži drugih zasebnih lastnikov so bili ocenjeni sorazmerno in tako prodani.
Lastnik podjetja lahko proda svojo lastnino komur želi, seveda ob upoštevanju veljavne zakonodaje. In to je SDS tudi upoštevala. Kupci deleža SDS v Novih obzorjih so znani, imajo ime in priimek, za nakup so porabili svoj (zasebni) denar, ne gre za slamnate lastnike kot pri portalu Necenzurirano ali skrite lastnike kot pri Mladini. Denar za kupnino ni bil zbran iz preplačanih žilnih opornic, niti z nešteto aneksi za gradbena dela, kot denimo pri Stojanu Petriču, kjer je operacijo nakupa vodil Foruum21 Milana Kučana.
Čeprav gre za medijski spin, katerega namen je diskreditacija SDS in Janeza Janše pa tudi družbe Nova obzorja, vseeno nekaj pojasnil na nekatere trditve, ki se nanašajo na Nova obzorja in Demokracijo. Druge so tako bizarne in paranoične, da se nanje ne splača odgovarjati.
Necenzurirano: Demokracija, strankarsko glasilo SDS.
Demokracija ni strankarsko glasilo SDS, ampak je podjetje, ki izdaja Demokracijo, v solastništvu SDS. Če bi bila Demokracija strankarsko glasilo, se ne bi prodajala na trgu, ampak bi jo financirala SDS in delila med svoje člane.
Necenzurirano: Demokracije se v prosti prodaji danes proda manj kot 2.000 izvodov.
To so mokre želje portala Necenzurirano in Reporterja.
Necenzurirano: Madžarski podjetnik bi za povrnitev vložka moral čakati 53 let.
Madžarski podjetnik ne izčrpava podjetja in ves dobiček pušča v podjetju, ta ga pa vlaga v razvoj. Z Novimi obzorji ima dolgoročne načrte. Če bi želel povrnitev kupnine, ki jo je dal SDS za njen delež, bi si jo že povrnil z izplačilom bilančnega dobička, ki presega to kupnino.
Za konec pa še to. Trojka s portala Necenzurirano očitno še vedno živi v nekih drugih časih. Da bi se podučili o delovanju trga, priporočam branje dveh avtorjev: Eamonna Butlerja, direktorja londonskega Inštituta Adama Smitha, in Henryja Hazlitta, ameriškega novinarja (predvsem knjigo Lekcija o ekonomiji). Oba avtorja sta znana po tem, da pišeta tako razumljivo, da ju bo razumela tudi trojka s portala Necenzurirano.
