Piše: G. B.
Ob smrti vodje Hamasa Ismaila Hanije v Teheranu je postalo jasno, da bo svobodni svet ob tem dogodku vsaj nekoliko lažje zadihal, saj je Izraelcem uspelo odsekati zmaju (vsaj eno) glavo. Ali pa celo dve, saj je v drugem napadu v Libanonu padel tudi vodja Hezbolaha Fuad Šukr.
To sicer še ne pomeni, da se bo vojaška operacija v Gazi že kmalu končala, saj teroristi še naprej zlorabljajo civilno infrastrukturo ter nedolžne civiliste za svoje namene. Ne glede na to, da je Izrael skušal doseči evakuacijo prebivalstva z območij, kjer se bojuje s Hamasom.
Očitno pa resnični status Hamasa še vedno ni jasen režimskemu tisku. Dopisnik dela Boštjan Videmšek v svojem komentarju namreč navaja, da “tajming” likvidacije ključnega Hamasovega pogajalca o morebitni prekinitvi ognja na območju Gaze ni bil naključen. “Eksekutorji so poskrbeli, da bo v vojno enačbo ponovno prisiljen neposredno vstopiti Iran, obenem pa so – Netnajhujeva vrhovna ambicija – poskrbeli, da prekinitev ognja v doglednem času ni več mogoča. Likvidacija Hanije bo poskrbela za strnitev vrst znotraj Hamasa, v katerem je Hanija predstavljal ‘mehko linijo’. Največjo ceno popolne norosti bodo še naprej plačevali globalno razčlovečeni prebivalci Gaze,” je zapisal.
No, avtor je očitno izpustil kar nekaj dejstev: da je namreč Iran v resnici že dolgo v vojni z Izraelom, tudi s podporo Hamasu, Hezbolahu in hutijcem. Tudi izjave novega iranskega predsednika Masuda Pezeškiana že pred likvidacijo vodje Hamasa niso dajale veliko upanja, da bo Iran postopal bolj spravljivo v odnosu do Izraela. Spomnimo: v preteklosti je bilo izrečenih nič koliko kroženj, češ da je treba Izrael izbrisati z obličje zemlje. Dejstvo, da se je Hanija kot vodja ene najbolj zloglasnih terorističnih organizacij na svetu udeležil inavguracije novega iranskega predsednika in da je Iran nato po njegovi smrti razglasil kar tridnevno žalovanje, pomeni samo eno: da je iranski režim že pred tem podpiral terorizem, ki si za kolateralne žrtve izbira nedolžne civiliste. Spomnimo: Hezbolah že dolga leta občasno raketira Izrael z ozemlja sosednjega Libanona, v Hamasu pa “mehke linije” ni.
Očitno režimski tisk pri nas noče razumeti bistva bližnjevzhodnega konflikta, saj denimo Večer piše, da Izrael vsakodnevno pobija palestinske civiliste, zamolči pa velik del resnice o tem, kaj se dogaja v Gazi. Druga velika zabloda, ki jo širi, pa je razglašanje Hamasa in Hezbolaha kot dva enakovredna pogajalska partnerja, s katerima bi se lahko Izrael dogovoril za mir, pa je to priložnost zapravil. S teroristi se namreč ne pogaja, Hamas in Hezbolah pa pač nista Marijina družba, kot nam skuša dopovedati levičarsko orientiran propagandni stroj mainstream medijev.
