Černač: Golobovi vladi svetujem, da neha stigmatizirati ljudi in se začne ukvarjati z realnimi problemi

Piše: C. R. 

V nadaljevanju objavljamo povzetek izjave namestnika vodje poslanske skupine Zvoneta Černača.

Danes mineva prvi teden nove vlade pod vodstvom dr. Roberta Goloba, v katerem so delo vlade zaznamovale številne kadrovske menjave. V prvem tednu je Golobova vlada opravila preko 50 kadrovskih menjav. Če te menjave primerjamo z obdobjem pred dobrima dvema letoma, ko je vlado prevzel Janez Janša, je bilo v enakem časovnem obdobju teh menjav le 10. Če je šlo takrat za običajne kadrovske poteze, ki jih stori vsaka vlada ob prevzemu mandata, kot so obveščevalno-varnostna služba, generalni direktor policije, SOVA, UKOM, Služba vlade za zakonodajo in še nekatere druge, smo bili sedaj priča izrazitim kadrovskim posegom na številna področja, tudi taka, kjer mandati niso potekli.

Skrb vzbujajoča je menjava direktorja Urada Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, ki vzbuja številna vprašanja in številne pomisleke, saj vemo, da poteka mednarodna preiskava glede čudnih transakcij, ki so povezane s podjetjem Gen-I, ki ga je vodil Robert Golob in glede ukradene identitete na nekih računih v Romuniji. Vse to je tematika, ki zadeva Urad za preprečevanje pranja denarja, zato ekspresna menjava direktorja vzbuja močne skrbi.

Vlada Roberta Goloba je zamenjala tudi celoten svet javnega zdravstvenega zavoda Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Že na prvi seji vlade so bili namreč zamenjani vsi štirje predstavniki, s kadri, ki so blizu Socialnim demokratom ali so celo člani stranke. Golobova vlada je posegla tudi v svet Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, zamenjan je bil direktor Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo, imenovan je bil predstavnik ustanovitelja v upravnem odboru Agencije za radioaktivne odpadke. Menjave so izvedli tudi v vseh energetskih podjetjih – v nadzornem svetu družbe ELES, družbe SODO in družbe BORZEN. Izvedla je tudi menjavo direktorjev v javni Agenciji za trženje in promocijo turizma, v javni Agenciji za civilno letalstvo in v nadzornem svetu DRI, ki je največji inženir v državi in izvaja številne pomembne posle na področju državne in ostale infrastrukture ter mnogo drugih, skupaj preko 50 kadrovskih menjav.

Če beremo naslove medijev v času vlade Janeza Janše, ki je v prvem tednu opravila približno 10 kadrovskih menjav in naslove današnjih medijev, v času vlade Roberta Goloba, ki je v prvem tednu opravila preko 50 kadrovskih menjav, vidimo znatno razliko v poročanju. V času vlade Janeza Janše smo brali naslove člankov kot so »Vladal nam bo cvetober najožjih sodelavcev premierja Janše«, »Janša že prvo noč prevzel represivni aparat države«, v času nove oblasti pa beremo Golobovi vladi prijazne članke, oz. kot je rekel dr. Anže Logar, »večina medijev Golobu jé iz roke, kar bodo počeli ves mandat«, to pa je za demokracijo zelo slabo. Negativno poročanje, ki se je pričelo že ob prvi konstitutivni seji vlade pod vodstvom Janeza Janše, se je s strani glavnih medijev nadaljevalo skozi celoten mandat. Etiketiranje posameznikov, predvsem članov in podpornikov Slovenske demokratske stranke se je nadaljevalo, ustvarjala se je negativna konotacija, tudi o ljudeh, ki so visoko strokovno usposobljeni. Danes tega ne beremo.

Zaslediti ni tudi kakšnega pretiranega spotikanja ob izredno spornem ravnanju najvišjih novih oblastnih funkcionarjev. V mislih imam predvsem ministra za zdravje, gospoda Loredana, ki izvaja neposredne in direktne pritiske na direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje, gospoda Milana Kreka, naj odstopi. V normalni, urejeni demokraciji bi bil tak minister sedaj že bivši minister. NIJZ je samostojna in strokovna institucija, ki jo je gospod Krek skozi viharne čase vodil zelo uspešno. Skozi to uspešno vodenje je skupaj s sodelavci preprečil na stotine, tisoče smrti.

Če bi vse to, kar trenutno počne Golobova vlada, počela vlada pod vodstvom Slovenske demokratske stranke, verjetno ni treba poudarjati, kakšni bi bili naslovi v teh istih medijih. Priča smo torej dvojnim vatlom pri poročanju medijev, kar je izredno nevarno za demokracijo, saj so mediji eden najpomembnejših kontrolnih mehanizmov, ko gre za preprečevanje avtoritarnih potez, ki smo jim priča v zadnjem tednu.

Gospod Golob je nedavno v parlamentu dejal, da mediji potrebujejo depolitizacijo, ki jo bo izvršil Državni zbor, saj je po njegovo to naloga parlamenta. Golobova oblast bo torej izvršila depolitizacijo medijev. Daleč smo prišli. Po vsem tem, čemur smo priča, mediji resnično potrebujejo depolitizacijo, ki pa jo lahko naredijo samo tisti, ki v medijih delajo. Pokončni novinarji, ki se ne uklonijo pritiskom, ne pa tisti novinarji, ki se sprehajajo med novinarstvom in poslanskimi klopmi nacionalnega in evropskega parlamenta ali pa med strokovnimi službami poslanskih skupin, ki so večinoma na levi strani političnega pola.

Poleg obsežnih kadrovskih menjav je Golobova vlada na prvi seji sprejela neobičajen sklep glede seznama javnih uslužbencev.

Tukaj ne gre za javne uslužbence, ki so vezani na mandat in druge kadre, ki jih vlada v začetku zamenja, ampak gre za seznam vseh zaposlenih. Mislim, da tega v zgodovini te države še nismo doživeli. Ta sklep nas spominja na temne čase v naši zgodovini, ko so preko seznamov ljudi najprej ožigosali in kasneje postopno iz dneva v dan negativno stigmatizirali, nato so jim dobesedno prilepili nalepko in na koncu so jih sežgali. Tudi takrat so mediji odigrali ključno vlogo – če bi jo odigrali drugače, se to verjetno ne bi zgodilo. Namenoma sem uporabil to brutalno primerjavo, kajti delovanje Golobove oblasti v zadnjem tednu kaže stanje duha, ki je za demokracijo nevarno. Nadaljevanje tega stanja duha lahko prepreči samo odgovorna demokratična družba, v kateri velikansko odgovornost poleg opozicije nosijo mediji. Samo na ta način je mogoče ta avtoritarna dejanja, ki jih videvamo tudi v parlamentu, preprečiti.

Nobene racionalne razlage, da bi vlada od ministrstev zahtevala sezname zaposlenih javnih uslužbencev, ni. Vemo, kaj pravi zakonodaja. Organizacijo dela na ministrstvu določi predstojnik, torej minister, v organih v sestavi predstojnik organa v sestavi v soglasju z ministrom in v službah predstojnik službe. Po zakonu je predstojnik odgovoren, da uredi delo tako, da so naloge, ki so zaupane določenemu organu, organizirane na najbolj optimalen način. Temu se reče akt o sistematizaciji in sistematizacije se stalno spreminjajo, saj se potrebe dela spreminjajo, vendar odgovornost je na predstojniku, torej na ministru. Nobene odgovornosti nima predsednik vlade ali vlada kot taka, niti nima pravice kakorkoli posegati v ta razmerja, ker jih zakon jasno definira. Jasno in nedvoumno so določeni postopki glede zaposlovanja in v kolikor prihaja do nepravilnosti, je jasno določen sistem nadzora in sankcioniranja kršitev. Že v postopku izbora kandidata imajo neizbrani kandidati pravico do pritožbe, pogleda v dokumentacijo itd. Če se kjerkoli pojavi kakršnakoli nepravilnost, imamo v Zakonu o javnih uslužbencih v 180. členu Inšpektorat za sistem javnih uslužbencev, ki preverja nepravilnosti oz. nespoštovanje zakonskih in podzakonskih določb.

Namen sklepa, ki je izrazito politične narave oz. celo rasistične in fašistične narave, je samo ta, da se iz seznama dobi tiste, za katere sedanji oblastniki menijo, da niso njihove politične provenience, to pa so v glavnem tisti, ki so del politične skupine Slovenske demokratske stranke, neposredno ali pa samo podporniki, ter da se jih skozi ta seznam ožigosa preko medijev. Gospodu Golobu dobronamerno svetujem, da ta seznam čim prej pospravi v predal.

Pri javnih uslužbencih ni pomembno njihovo politično razmišljanje, ampak so pomembne njihove kompetence. To je bilo pri meni ključno merilo. Glavna težava v državni upravi ni iskanje pripadnikov Slovenske demokratske stranke in s tem negativna stigmatizacija, pač pa je glavni problem zagotoviti sistem, da bodo v državni upravi svojo priložnost videli kompetentni in sposobni kadri, ker teh trenutno manjka. To bi morala biti naloga vsake vlade.

Vladi Roberta Goloba svetujem, da neha stigmatizirati ljudi in se začne ukvarjati z realnimi problemi. Vlada, ki jo je v težkih razmerah dobri dve leti vodil Janez Janša, je postavila dobre podlage za naprej. V zadnjem četrtletju lanskega leta beležimo v svetovnem merilu najvišjo gospodarsko rast in enako v prvem kvartalu letošnjega leta, ko smo skoraj dosegli 10 %. Za primerjavo, sosednja Italija ima negativno gospodarsko rast v prvem kvartalu letošnjega leta.

Vir: www.sds.si