Piše: Vida Kocjan
Rast cen je visoka, inflacija je domala dvakrat višja kot v istem obdobju lani. Razlogi za tolikšno rast cen, ki je tudi višja kot v sosednjih državah, niso razumljivi. Dejstvo pa je, da višje cene prinašajo tudi višje davčne prihodke v državni proračun. Zato se že vrstijo pozivi, naj vlada zniža davke. Fiskalni svet navaja, da bi krepitev javnofinančnih prihodkov zaradi višjih cen morali izrabiti predvsem za krčenje bremena javnega dolga.
Vladna koalicija (Gibanje Svoboda, SD in Levica) se pričakovano ne zmeni za nič od tega. Nasprotno. Davke višajo in pripravljajo nove. Hkrati še naprej povečujejo javno porabo in proračunski primanjkljaj. Ne razmišljajo niti o krčenju bremena javnega dolga. Nasprotno. V letu 2022 so povečali zadolženost države, 2023 pa načrtujejo še nove zadolžitve. Za obresti nameravajo letos porabiti več kot 650 milijonov evrov. Več o tem lahko preberete na naslednjih straneh Demokracije.
Skrb zbujajoče je tudi, da bo letošnji primanjkljaj v Sloveniji med najvišjimi v EU. Ob višji inflaciji, kot je v povprečju v državah z evrom, to nakazuje, da nameravajo Golobovi predvsem na veliko trošiti. Reforme namreč razumejo samo kot trošenje. Temu pritrjujejo tudi izjave Luke Mesca, podpredsednika vlade in koordinatorja Levice. Dejal je, da vlada načrtuje reformo plač v javnem sektorju, ki bo stala 800 milijonov evrov. Vsekakor Mesec nima pojma, kaj pomeni reforma, sicer takšnih neumnosti ne bi razširjal. To ni reforma, temveč dodatno zapravljanje denarja davkoplačevalcev.
Golob o javnih financah ne govori, finančnega ministra že nekaj časa ni na spregled, Fajonova se gre na pol zasebni eksotični turizem, Bratuškova, ki je pred leti zvišala stopnje davka na dodano vrednost in državo nominalno tudi najbolj zadolžila, pa je poniknila v »svojih infrastrukturnih projektih«.
Kako lahko potem državljani pričakujemo, da bomo v naslednje polletje ali leto stopili manj obremenjeni?
