Piše: prim. Janez Remškar, dr. med.
Velika noč je za kristjane praznik veselja in upanja. Upanja v večno življenje, upanja v dobro! V ta čas je pri nas poleg številnih problemov naše družbe prišla tudi razprava o velikih težavah v zdravstvu.
Na velikonočni četrtek, 6. aprila 2023, smo bili na RTV SLO 1 priča oddaji Tarča, v kateri so sodelovali: dva predstavnika oblasti, minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, dr. med., in dr. Erik Brecelj, dr. med., ter dva predstavnika t. i. civilne družbe, in sicer za Glas ljudstva prof. dr. Dušan Keber, dr. med., in Jaša Jenull, diplomirani režiser.
Kaj so povedali sodelujoči?
Minister je ponavljal eno in isto, in sicer, kaj so zapisali v koalicijski pogodbi in kaj je njihova oziroma njegova zaveza. Dr. Brecelj je deloval vzvišeno, lahko bi zapisal tudi podcenjevalno, do sogovorcev, kar je glede na to, da se je debata odvijala na RTV SLO 1, nespodobno, Jenull, režiser, je deloval naivno, s frazami, ki so »last« politične levice. Prof. dr. Keber pa se je znova kot že ničkolikokrat izkazal kot strasten zagovornik centralnoplansko urejenega zdravstva.
Kako je bilo s centralnoplanskim zdravstvom, kakršnega očitno zagovarja prof. Keber?
Zdravstva izpred leta 1990 torej. Res je, ni bilo čakalnih dob, ker smo naredili vse. Zato smo že pred koncem vsakega leta porabili ves denar, predviden za celotno leta. Kljub temu smo delali naprej, ampak za denar, ki so ga tedaj lahko natisnili. Tudi to je bil delni razlog za visoko inflacijo. Zmanjkalo je tudi nekaterih nujno potrebnih zdravil. Delali smo z zastarelimi RTG-aparati in pri tem čezmerno obsevali bolnike. V tistem času ni bilo resnega nadzora varnosti in kakovosti našega dela, če pri tem izvzamem znanje posameznikov in nekaterih timov. Žal je ob tem v strokovnih debatah pogosto prevladalo avtoritativno vodenje. O tem ljudje niso vedeli ničesar. Vse, kar smo naredili, je bilo za javnost »odlično«, saj centralnoplanski, socialistično-komunistično organizirani zdravstveni sistem ni mogel biti slab, kajne? Nekateri so imeli na razpolago Sanatorij Emona, za katerega so bila namenjana posebna finančna sredstva in v katerem so se lahko zdravili le izbranci komunistične elite. Verjamem, da vse to ve tudi prof. Keber.
In kaj imamo sedaj? Katastrofo! In kje so vzroki? Ali res pri koncesionarjih?
Predstavnika civilne družbe sta vso odgovornost za slabo stanje zvalila na, uporabljala sta izraz, zasebnike, čeprav so to koncesionarji, del javnega sistema torej. Ves čas sta ponavljala, da zdravniki dodaten program, za katerega je ministrstvo namenilo dodatna sredstva, opravljajo pri zasebnikih – koncesionarjih zaradi boljšega plačila. Pri tem so pokazali zaslužke nekaterih zdravnikov. Prav! A zakaj na RTV SLO 1 niso tako jasno pred volitvami pokazali zaslužkov sedanjega predsednika vlade, ki je v GEN-I prav tako delal v javnem sistemu? To samo mimogrede! Glede sredstev ministrstva opozarjam, da gre za dodatna, nepredvidena sredstva, ki ne morejo in ne smejo vplivati na siceršnje poslovanje bolnišnic. In zakaj se bolnišnice ne znajo in ne morejo organizirati za delo drugače? Zakaj koncesionarji lahko bolje plačajo opravljeno delo? O tem ni bilo govora niti odgovora. Odgovor je jasen. Bolnišnice in njihovo vodenje je še vedno vpeto v star socialistični sistem, kjer o vsem odločajo politiki in sindikati. Direktor je brez resnih pooblastil. Ne odloča ne o nabavah (če se spusti v to in izbere »politično napačnega dobavitelja«, se mu ne piše dobro). Ne odloča o kadru (če pa se za to odloči, mu predstavniki ministrstva v svetu zavoda povedo, da se mora posvetovati z ministrstvom). Plačevanje zaposlenih je urejeno z uravnilovko in bog ne daj, da bi si direktor ali predstojnik oddelka privoščil kakšen odstop od tega (odstop od pavšalne stimulacije, vsem 2 odstotka, različne nagrade torej, je v bolnišnici povzročil veliko nemira in vprašanja, kaj si dovoli direktor, nekritičnost do svojega dela in nevoščljivost, ker ni bilo mogoče zagotoviti tajnosti podatkov). Vse, kar sem zapisal v teh zadnjih stavkih, so moje osebne izkušnje kot nekdanjega direktorja! Ob vsem naštetem imamo problem tudi z vzpostavitvijo resnega nadzora nad varnostjo in kakovostjo opravljenega dela, še posebej strokovnega. Pacienti pri nas ne morejo izbirati bolnišnic, oddelkov glede na te podatke. Še vedno smo vsi odlični. Ali res? Če s tem delom zapisa sklenem: vodenje bolnišnic v smislu boljše organizacije dela, učinkovitosti, boljšega nagrajevanja dobrih, odličnih sodelavcev je bilo do sedaj in je še vedno nemogoče!
Da ne bo dilem, naj takoj zapišem, da sta za slabo stanje v zdravstvu odgovorna politika in stroka. Na obeh straneh ni niti sledov profesionalizma, odgovornosti do javnosti torej. Ali to lahko argumentiram?
Kaj je koncept profesionalizma?
Profesionalnost pomeni biti zanesljiv, si postavljati lastne visoke standarde in pokazati, da ti je mar za vsak vidik tvojega dela. Gre za to, da ste delavni in organizirani ter odgovorni za svoje misli, besede in dejanja. Odgovarjate javnosti! To velja tako za politike kot tudi za medicince!
Strokovnost – oblika upravljanja
Strokovnost je oblika upravljanja, ki se pogosto uporablja za organizacijo in nadzor dela, ki ga opravljajo poklici s posebnimi kompetencami, spretnostmi ali z znanjem in zmožnostjo zagotavljanja družbi posebej pomembnih storitev.
Kompetence politika in zdravnika
Tako politik kot tudi zdravnik morata imeti kompetence, ki se pričakujejo od strokovnjaka. O strokovnosti današnjih politikov nima smisla izgubljati besed. Na zadnjih volitvah je bilo pomembno le to, da si bil proti Janezu Janši! In to se je oblikovalo v izjemno obliko sovražnega govora, ki ga je oblikoval tedaj človek, sedaj predsednik vlade. Pred parlamentarnimi volitvami je govoril o prejšnji fašistični vladi in kasneje, pred volitvami predsednika države, da ne bo dovolil, da na volitvah za predsednika ali predsednico države zmagajo temne sile. Ista oseba sedaj želi preprečevati in celo kaznovati ljudi s pomočjo Strateškega sveta za preprečevanje sovražnega govora. Izprijeno!
Kompetence politikov
Politik naj bi imel naslednje kompetence: sposobnost učinkovitega sporočanja idej, sposobnost vodenja timskega dela in prispevanje k visoko uspešnim skupinam, sposobnost reševanja kompleksnih problemov ter sposobnost reševanja etičnih vprašanj. Kaj od tega je sposoben predsednik vlade? Na vsaki od teh točk njegovo delo in delo njegovih politikov brez težav ocenim kot nekompetentno! Za dokaze skrbijo kar sami v medijih.
Kako je z nami, zdravniki?
Strokovnost je temeljna kompetenca za zdravnike, kar je mogoče opisati kot spekter vedenj, ki lahko pomembno vplivajo na težave v današnjem spreminjajočem se zdravstvenem ozračju.
Profesionalnost v zdravstvu
Za razumevanje pojma profesionalnost zdravnika je treba upoštevati Sternovo definicijo, ki je sestavljena iz štirih načel: odličnosti, humanizma, odgovornosti in altruizma. Temu moramo dodati še spoštovanje drugih, čast in integriteto. Veliko od tega je za nas, zdravnike, ne samo pri nas, temveč tudi v svetu velik izziv. Vzrokov je več. Med njimi pritisk na naše delo zaradi pogostih različnih prioritet, vse večji finančni problemi ob starajoči se populaciji, vključno z potrebami po dolgotrajni ter vse dražji negi in oskrbi, in mnogokje pri nas slabo izkoriščenem osebju in tehnologiji.
Odličnost zahteva nenehno izpopolnjevanje. Kako je s tem pri nas? Sem v dilemi. Zakaj? Vse preveč je t. i. defenzivne medicine; napotitev na dodatne preiskave zaradi negotovosti.
Odgovornost in altruizem imata skupni imenovalec, in sicer izogibanje lastnim interesom pred interesi bolnikov in spoštovanjem bolnikove želje po zdravstveni oskrbi do konca življenja. Bojim se, da tudi v tem smislu nismo na dobri poti.
Humanost pomeni dati oskrbo bolnikom ne glede na to, ali so zavarovani ali ne. Ne vem, kaj se dogaja v teh primerih.
Spoštovanje drugih oziroma nespoštovanje moti visoko kakovostno oskrbo bolnikov. Pomanjkanje sodelovanja lahko povzroči napake, še posebej če se člani tima bojijo govoriti o varnosti. To nam ne gre dobro od rok.
Čast in integriteta. Od zdravnikov se pričakuje najvišji standard obnašanja. Poročanje o opravljenem delu temelji na časti, kar je preizkus integritete zdravnika. Tudi tu se ne moremo najbolj hvaliti! Integriteta pomeni tudi spoštovanje zakonov in predpisov.
Sklep
Preprosta resnica je, da nam kot družbi ne gre dobro. Za to smo odgovorni vsi!
Kako se bomo iz tega izvlekli? Samo Tarče in nedorečeno vodene oddaje nas od rešitev oddaljujejo, ker je v njih preveč neodgovorjenih vprašanj in sprenevedanja.