Piše: Vida Kocjan
Boštjanu Poklukarju, ki velja Golobu in nadrejenim iz globoke države za poslušnega in upogljivega ministra za notranje zadeve, so morda šteti dnevi na tej funkciji. Vse je odvisno od tega, kako bodo v prihodnjih dneh ravnali veliki mediji v službi tranzicijske levice, na podlagi česar bo nato premier Robert Golob presodil, ali mu Poklukar javno škodi ali ne.
Boštjan Poklukar je na mestu ministrice za notranje zadeve nasledil Tatjano Bobnar, ki jo je Robert Golob »vrgel čez ramo«, kot se slikovito izraža, ko se z lahkoto znebi sodelavcev. Bobnarjeva je sicer odstopila, Golob pa je imel po navedbah takratne poslanke stranke Gibanje Svoboda Mojce Šetinc Pašek na izbiro več kandidatov. Nekateri so bili precej bolj kompetentni od Poklukarja, ki je bil sicer minister že v času vlade Marjana Šarca. Po besedah Šetinc Paškove se je Golob za Poklukarja odločil zaradi njegove prilagodljivosti in poslušnosti.
Vložena interpelacija in razlogi zanjo
Poklukarja zelo bremeni sporno imenovanje generalnega direktorja policije Senada Jušića, pa tudi na splošno neurejenost razmer v posameznih delih policije. Zdaj ministra čaka interpelacija, povezana predvsem z njegovim delovanjem in pristopom k reševanju nekaterih ključnih varnostnih vprašanj, vključno z migracijami, reformami v policiji in obvladovanjem notranje varnosti. Zadnji očitki pa letijo na pregrešno drag nakup dveh policijskih helikopterjev (za 50 milijonov evrov).
V interpelaciji Poklukarju očitajo tudi pomanjkanje učinkovitosti in transparentnosti pri odločanju. Poudarjajo, da pogosto sprejema pomembne odločitve brez zadostnega posvetovanja z relevantnimi strokovnjaki in brez jasno določenih ciljev. Poleg tega mu ni uspelo izpolniti obljub glede izboljšanja delovnih razmer policistov, ki se v času njegovega mandata soočajo z vedno večjimi pritiski pa tudi odhodi iz policijskih vrst. Veliko očitkov je tudi zaradi nezakonitih migracij in drugih vprašanj, povezanih z varnostnimi politikami. Poznavalci opozarjajo tudi na pomanjkanje ustrezne strategije.
Sporen nakup policijskih helikopterjev
Eden večjih problemov, ki je zaznamoval Poklukarjevo obdobje na čelu ministrstva za notranje zadeve, je nakup policijskih helikopterjev. Gre za nakup dveh helikopterjev, katerega izvedba je naletela na številne kritike zaradi vprašanj o smotrnosti in cenovni upravičenosti nakupa.
Kritiki opozarjajo, da so postopki izbire in nakupa helikopterjev sporni, postopek naj bi bil izveden brez dovolj tehtnega strokovnega posvetovanja in transparentnosti. Davkoplačevalska sredstva bi bila lahko bolje porabljena za izboljšanje drugih nujnih potrebščin v policiji, kot so oprema in kadrovske zadeve. Poleg tega Slovenija že ima ustrezno število helikopterjev, ki zadostujejo za potrebe varnosti.
Sporno imenovanje generalnega direktorja policije
Poleg kritik glede dela Boštjana Poklukarja je še eno vprašanje, ki je pritegnilo pozornost javnosti, to je sporno imenovanje generalnega direktorja policije. Odločitev, ki je bila sprejeta v času Poklukarjevega mandata, je postala predmet številnih polemik in obtožb o političnih vplivih na izbiro ključnega vodje slovenske policije.
Dejstva kažejo, da je bila izbira preveč politično motivirana in se je na tem pomembnem mestu znašel kandidat, čigar povezave z vladajočo stranko so očitne. Ob tem se je tudi izkazalo, da je bila izbira generalnega direktorja v nasprotju z načeli strokovnosti in neodvisnosti, ki sta ključnega pomena za delo policije. Poklukar pa je, kot kaže, sledil navodilom in volji predsednika vlade Roberta Goloba.
Poleg tega so se pojavile skrbi glede vpliva imenovanja na notranje delovanje policije. Ker je vodja policije ključni akter pri oblikovanju varnostnih politik in usklajevanju nalog, številni opozarjajo, da bi lahko sporno imenovanje vodilo do večje politične pristranosti pri sprejemanju odločitev, kar bi lahko imelo negativne posledice za profesionalno delovanje in učinkovitost policije.
Varnost pod Poklukarjem
Pod vodstvom Poklukarja je slovenska notranja varnost doživela številne spremembe, ki so v javnosti vzbudile različne pomisleke. Poklukarjeva politika na področju varnosti je bila tako podvržena različnim kritikam, predvsem zaradi naraščajočih migracijskih tokov, ki so eno ključnih vprašanj za notranjo varnost Slovenije. Poklukar kot minister migracijskih pritiskov ne obvladuje, ukrepi so bili neustrezni. Posledice so vidne v številu nezakonitih prehodov meje, kar petkrat več jih je bilo glede na leto pred to vlado. Poklukarja zaznamuje tudi pomanjkanje dolgoročne strategije in rešitev za integracijo migrantov ter obvladovanje socialnih in varnostnih tveganj, ki jih migracije prinašajo.
Organizirani kriminal
Pod Poklukarjevim vodstvom se je zaskrbljivo povečalo tudi število primerov organiziranega kriminala in kibernetskih napadov. Minister je v številnih primerih poudarjal večjo potrebo po opremljanju policije z naprednejšo tehnologijo. V praksi pa je bilo tako, da je šlo samo za poudarjanje v javnosti, dejansko pa temu ni sledil pri nadrejenih, saj vlada temu ni sledila s finančnimi sredstvi, kar je razvidno iz podatkov o letnem proračunu ministrstva, ki jih objavljamo posebej. Poklukar Goloba na to, da ministrstvu oz. policiji primanjkuje denarja za izvedbo vseh nalog, javno ni nikoli opozoril.
Mnogi državljani se med Poklukarjevim mandatom počutijo bolj negotovo, predvsem v zvezi z naraščajočimi nezakonitimi migracijami in s socialnimi težavami v zvezi z uporabo različnih substanc, predvsem drog.
Izpostavimo lahko tudi nezadostno varnost premoženja, predvsem v kontekstu zaščite pred vlomi, tatvinami in drugimi kaznivimi dejanji. V času Poklukarjevega mandata smo tako priča občutnemu povečanju teh dejanj v nekaterih regijah. Vse skupaj je povezano tudi z romsko problematiko, kjer Poklukar ni pripravljen priznati, da vlada temu ni kos.
Sporni ukrepi in vprašanja zaupanja
Pod Poklukarjem je torej varnostna politika v Sloveniji zaznamovana s številnimi spornimi odločitvami, ki sprožajo vprašanja zaupanja. Med njimi so predvsem sporni nakupi in poraba sredstev ter politični vplivi in imenovanja. Zaupanje v ministra Poklukarja je tako vse slabše. Zlasti zaradi političnih vplivov, spornih odločitev ter nepopolne strategije za obvladovanje migracijskih in varnostnih vprašanj se tako pojavlja vprašanje, ali mu je mogoče v celoti zaupati pri upravljanju notranje varnosti.
