3.9 C
Ljubljana
nedelja, 17 novembra, 2024

Čas abotnih bizarnosti in naraščajoče draginje

Piše: dr. Metod Berlec, glavni in odgovorni urednik Demokracije

V tokratni številki Demokracije smo še dodatno pod drobnogled vzeli škandalozno spolno afero Smodej-Fotopub, ki razburja slovensko javnost in vodi od mladega novomeškega »umetnika« Dušana Josipa Smodeja, direktorja ljubljanskega Fotopuba in ljubljanske levičarske kvaziumetniške scene pa vse do politikov na oblasti. 

Pri tem se ne postavlja samo vprašanje, kako so se v kletnih prostorih na Tivolski cesti 44 in 36 v Ljubljani dogajale v nebo vpijoče spolne zlorabe, katerih opisi so se znašli na socialnih omrežjih, ampak tudi, kako to, da država financira društva, ki se ukvarjajo z bizarnostmi, kakršne lahko vidite tudi na naslovnici tokratne revije Demokracija in nimajo nikakršne povezave z umetnostjo, kvečjemu z abotno pornografijo, ki skuša s svojo deviantnostjo pritegniti pozornost. Hkrati nas preveva občutek, da bo vladajoča leva garnitura tudi to afero poskušala pomesti pod preprogo, kot je to poskušala storiti pred dobrim desetletjem ob zloglasni aferi z bulmastifi.

Vse to je posledica dejstva, da smo že več desetletij priča pojavu kulturnega marksizma, ki skuša predrugačiti evropsko civilizacijo in jo izruvati iz judovsko-krščanskih temeljev. Že v času med obema svetovnima vojnama je italijanski marksistični ideolog Antonio Gramsci trdil, da komunistične revolucije med prvo svetovno vojno in po njej z izjemo Rusije niso bile uspešne, ker so bili ljudje trdno vraščeni v svoje kulturno-civilizacijsko okolje in ga niso bili pripravljeni radikalno spremeniti. Zato se je zavzemal, da bi ljudem morali vzeti njihovo navezanost na družino, narod in državo ter da bi morali celo spremeniti njihove spolne navade. Zato smo danes priča temu, da se celo Einsteinova fizikalna teorija relativnosti skuša prenesti na področje našega bivanja, češ da je »vse relativno«, s tem pa pade tudi zdravorazumska tradicija, ki je tako slovensko kot evropska družbo ohranjala stoletja, če ne tisočletja. Ob vsem tem se je mogoče strinjati z besedami predsednika Zbora za republiko Franceta Cukjatija, ki jih je izrekel v intervjuju za prejšnjo številko naše revije, ko je komentiral sporno odločitev slovenskega ustavnega sodišča, ki je izenačilo pravice istospolnih parov s  pravicami heterospolnih parov. Po njegovem se s tem naravna življenjska skupnost moškega in ženske, družine in naroda intenzivno razgrajuje, z vsemi sredstvi pa se propagirajo ter »ustvarjajo nenaravne biološke skupnosti vse tja do zoofilije«. »Vse bolj se razgrajuje tudi spoštovanje človeškega življenja, pa naj gre za nerojenega otroka ali nemočnega starostnika. Da o prostaško lahkomiselnem poigravanju s človeškim genomom ne govorim. Civilizaciji, ki je tako skregana z naravo, se ne piše dobro.«

No, ob koncu poletja pa bolj kot zgoraj opisane bizarnosti ljudi miselno zaposluje draginja in revščina, ki pod novo vlado vse bolj naraščata. Kot pišemo v tokratni reviji, imamo eno najvišjih inflacij v evroobmočju, črpanje evropskih sredstev je po aprilu skoraj povsem zastalo, vlada Roberta Goloba pa je pri soočanju z visokimi cenami hrane sprejela ukrep t. i. mehke regulacije, to je spremljanje cen 15 osnovnih živil. Za ta povsem nepotreben ukrep namerava do marca prihodnje leto zapraviti okoli 50 tisoč evrov davkoplačevalskega denarja. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bila julija letna rast cen kar 11-odstotna. Kot ob tem opozarja naša novinarka Vida Kocjan, bi bila ta še višja, če cen ne bi znižale poletne sezonske razprodaje oblačil in obutve. Podatek o 11-odstotni inflaciji pove, da so se v enem letu za toliko podražile življenjske potrebščine. Cene blaga so bile v povprečju višje za 14 odstotkov, cene storitev pa za 5,3 odstotka. Blago dnevne porabe se je podražilo za 17,9 odstotka, trajno blago za 10,5 in poltrajno blago za 2,8 odstotka. Največ, 2,1 odstotne točke, so k letni inflaciji prispevale podražitve naftnih derivatov. V okviru tega so se tekoča goriva v letu dni podražila za 49,7 odstotka, bencin za 41,1 in dizelsko gorivo za 41 odstotkov. Hkrati je toplotna energija dražja za 43,4 odstotka. No, navadni ljudje so ob tem prepričani, da so podražitve še višje, kot jih kaže uradna statistika, saj se za isto vsoto denarja v trgovinah dobi vse manj.

S prvim septembrom pa se ne začne le novo šolsko leto, ampak tudi zbiranje podpisov za tri naknadne zakonodajne referendume; prvi je proti bohotenju birokracije (zakon o spremembah zakona o Vladi Republike Slovenije), drugi je proti politizaciji RTV Slovenija (zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o Radioteleviziji Slovenija) in tretji je proti ukinitvi dolgotrajne oskrbe (zakon o spremembah zakona o dolgotrajni oskrbi). Po uspešnem zbiranju podpisov v podporo predsedniški kandidaturi dr. Anžeta Logarja je tako za izvorno demokratični tabor pod vodstvom SDS zahtevnejša naloga; to je zbrati trikrat po 40.000 overjenih podpisov. A kjer je volja, je tudi moč!

  1. S. Bralkam in bralcem revije Demokracija se opravičujemo za opolzke fotografije, ki jih objavljamo v tokratni reviji, a drugače ne moremo opozoriti na vso izrojenost leve kvaziumetniške »elite«.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine