Piše: Peter Jančič (Spletni časopis)
Ali bo parlament v petek za ministrico za kmetijstvo potrjeval Mateja Čalušić, ki nima univerzitetne izobrazbe, čeprav so jo predstavljali kot tako izobraženo, šef vlade Robert Golob (Svoboda) pa ni navedel nobene druge kvalifikacije za pomembno javno funkcijo, razen, da je pomagala v družinski gostilni, bo razpravljal kolegij predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič (Svoboda).
Vztrajanje premiera pri kandidatki brez resnih kvalifikacij za ministrsko funkcijo je že drug škandal v kratkem času, v katerega je vpletena vladna koalicija Svobode, SD in Levice. Pred tem smo izvedeli, da je od Jane Nemec Golob konec lanskega leta Golob v celoti prevzel družinsko podjetje Star Solar in za direktorico postavil hči Luno, ki je ravno postala polnoletna, to podjetje pa že dolga leta sijajno posluje na račun državnih pomoči vladnih ministrstev. Zacvetelo je, ko je Golob vodil monopolno državno podjetje za trgovanje z električno energijo. Da milijonske državne pomoči dobiva neposredno družinsko podjetje šefa vlade, smo priča prvič v zgodovini države.
Ne glede na razplet pri Čalušićevi je pričakovati, da bo nenavadno ravnanje premiera, ki vztraja pri kandidatki, čeprav nima ustrezne izobrazbe in izkušenj za pomembno javno funkcijo, še znižalo popularnost največje vladne stranke. Nikjer sicer ne piše, da morajo imeti premier in ministri kakšno izobrazbo in znanja. A od premiera državljani pričakujejo, da bo predlagal sposobne ministre z izkušnjami in kvalifikacijami, od poslancev pa, da takšne, ki jih nimajo, zavrnejo. Po raziskavi Mediane, ki jo je Delo objavilo v ponedeljek še pred to zadnjo afero, so bila razmerja moči največjih strank takšna:
Po tej raziskavi je presenetljivo predvsem, da bi v državni zbor prišli dve stranki več kot lani. S 5,1 odstotka Pirati in s 4,3 odstotka SLS. Za SLS se zdi, da jim je koristilo, ker so za kandidaturo na evropskih volitvah pridobili nekdanjega predsednika programskega sveta RTVS Petra Gregorčiča, ki so ga vladajoči s politično čistko predčasno odstavili. Ni pa ta kandidatura za desnico brez tveganj. Če bodo v SLS dosegli dober rezultat, a ostali pod pragom, ki je na evropskih volitvah precej višji kot na parlamentarnih, bodo ti glasovi šli vsem strankam. Tudi levim. Enako tvega tudi NSI, ki v boj ob Ljudmili Novak pošilja tudi predsednika Mateja Tonina. A takšna tveganja so na obeh straneh. Tudi na levi. Drugo veliko presenečenje ankete Dela je precej slab rezultat Resni.ce Zorana Stevanovića.
Ko gre za velike stranke meritve Mediane za POP TV in Delo kažejo bistvene spremembe v primerjavi z lanskimi volitvami: krepko je pridobila SDS Janeza Janše, močnejša je tudi SD Tanje Fajon, ki je prehitela NSi Mateja Tonina, ki se ji tiho partnerstvo, da je s pomočjo vladnih strank SDS ukradla vodenje obeh nadzornih komisij parlamenta, očitno ni preveč splačalo. Pa čeprav se hvalijo, da so s tem stopili iz sence opozicijske stranke z veliko več poslanci, ki jo vodi Janša.
V grafikah in članku so deleži podpore strankam preračunani tako, da so upoštevani le za stranke opredeljeni volivci. To omogoča primerjavo z volitvami in med raziskavami. Med opredeljene za stranke štejem tudi izbiro “druge” stranke. Izvirni deleži podpore strankam različnih raziskav, kot so jih objavili mediji, ki so temelj za preračune, so objavljeni v preglednici (s klikom lahko vse preglednice povečate):
Podatke, ki so bili temelj za preračunavanje, navajam, ker to olajša razumevanje razlik med meritvami in omogoča tudi preverjanje, če je prišlo pri prenosu in obdelavah podatkov morebiti do napak.
