Piše: Tanja Brkić (Nova24TV.si)
Koalicija naj bi do četrtka sprejela odločitev o kandidatih za viceguvernerja Banke Slovenije in predsednika računskega sodišča. Predvidoma bo za novo predsednico računskega sodišča podprla Jano Ahčin, za novega viceguvernerja Banke Slovenije pa Milana M. Cvikla. Še nedavno so kot opozicija v Janševi vladi kričali in Janši očitali politično kadrovanje, po sestavi koalicije pa so izvedli pravi kadrovski cunami, ki se očitno še ni končal, saj s postavitvijo vidnega kadra SD Milana M. Cvikla na mesto viceguvernerja Banke Slovenije očitno stremijo h okrepljeni politizaciji sicer neodvisnih institucij.
Kot opozicija v Janševi vladi so takratnemu premierju nemalokrat očitali politično in nestrokovno kadrovanje, pred volitvami in ob sestavi nove koalicije pa so z Robertom Golobom na čelu napovedovali novo kulturo kadrovanja v državni upravi in podjetjih v državni lasti. Toda le nekaj dni po oblikovanju vlade so njihove napovedi o nepolitičnem in strokovnem kadrovanju bolj kot ne postale mrtva črka na papirju. Koalicija bi za novo predsednico računskega sodišča podprla Jano Ahčin, za novega viceguvernerja Banke Slovenije pa Milana M. Cvikla.
Odločanje koalicije o kandidatih za viceguvernerja Banke Slovenije in predsednika računskega sodišča bo potekalo do četrtka, medtem pa bodo potekala medsebojna posvetovanja, tako so po poročanju nekaterih medijev dejali iz stranke SD. Po poročanju nekaterih medijev naj bi koalicija za mesto viceguvernerja Banke Slovenije podprla Milana M. Cvikla, kar je v neskladju s tem, kar so ob izvolitvi obljubljali. Politično kadrovanje namreč. Očitno in vsem vidno politično in precej nestrokovno kadrovanje, ki se je začelo s strani Golobove vlade le nekaj dni po zaprisegi, se očitno nadaljuje. Spomnimo, da so še lani v komisiji za nadzor javnih financ razpravljali o škodljivosti političnega kadrovanja, Franc Trček iz SD je glasno problematiziral nastavljanje strankarskega in nekompetentnega kadra na nižje ravni družb, Bojana Muršič iz SD pa je to opisala z besedami: “Samo da si naš, ni pomembno, kaj znaš.” In čemu smo danes priča? Vse prej kot nastavljanju neodvisnega in kompetentnega kadra.
Banka Slovenije je neodvisna institucija
Banka Slovenije je državna institucija, ki svobodno in neodvisno razpolaga s svojim premoženjem, vsi člani njenih organov upravljanja pa morajo biti pri opravljanju svojih nalog skladno z zakonom o Banki Slovenije neodvisni in jih sklepi, stališča ali navodila državnih ali drugih organov ne smejo zavezovati niti se nanje naj ne sklicujejo. Že dejstvo, da gre za neodvisno institucijo, ki mora delovati objektivno, je dovolj, da se lahko vprašamo, ali je potem odločitev koalicije, da postavi Milana M. Cvikla, ki je politično opredeljen kot kader SD, na mesto tako visoke pozicije v državni instituciji, ki vsekakor ne bi smela biti politizirana.
Cviklova preteklost vse prej kot poštena in etična
Ob tem je treba omeniti, da je to institucija, ki upravlja s financami, premoženjem in na visokih pozicijah zahteva kompetenten in predvsem etični in pošten kader. Lastnosti torej, ki jih Cviklu glede na njegovo preteklost težko pripišemo. Banka Slovenije ima namreč v svojem etičnem kodeksu na spletni strani zapisano, da “delavci pri izvajanju svojih nalog za Banko Slovenije uresničujejo okvir poklicne etike in integritete, ki temelji na načelu neodvisnosti in transparentnosti, in da morajo ravnati pošteno, strokovno, nepristransko, transparentno, odgovorno ter dajati prednost ciljem, ki jih Banka Slovenije uresničuje v javnemu interesu pred osebnimi interesi“.
Spomnimo, da je imel Cvikl osrednjo vlogo kot predsednik preiskovalne komisije pri domnevni aferi Patria, zaradi katere je Janez Janša pristal v zaporu, Cviklova lojalnost pa je bila nagrajena z dobro plačanim delovnim mestom na evropskem računskem sodišču v Luksemburgu. Že dlje časa je imel politične ambicije v slovenski nacionalni politiki, pred kratkim se mu je izmuznilo želeno mesto gospodarskega ministra, zdaj pa cilja na mesto viceguvernerja. Tukaj se jasno pod vprašaj postavi njegova neodvisnost in poštenost, ki jo Banka Slovenije zahteva, so bile pa njegova integriteta, vrednote in kredibilnost načete že leta 2010, ko je septembra 2008 pri Uradnem listu, založbi v državni lasti, objavil knjigo Prenovljeno pravo Evropske unije, za katero je dr. Matej Acceto ugotovil, da je plagiat, kar je Cvikl seveda zanikal.
Milan Cvikl v družbi tedanjega ministra Gregorja Golobiča in aktualnega lobista iz ozadja. (Foto: STA)
Glede na to da je Cvikl kader SD, gre za očitno nasprotje interesov, ki jo Banka Slovenije v svojem kodeksu definira kot “osebne interese, ki lahko vplivajo ali za katere se zdi, da lahko vplivajo na nepristransko in objektivno opravljanje njihovih poklicnih dolžnosti v Banki Slovenije, lahko pa pomenijo kakršno koli dejansko ali potencialno, finančno ali nefinančno, posredno ali neposredno korist.” Po tem lahko sklepamo, da je Cvikl za pozicijo, ki zahteva sprejemanje objektivnih in nepristranskih odločitev, neprimeren, saj z vidnim zavzemanjem določenih stališč ne more izpolniti pogoja objektivnosti, hkrati pa se poraja tudi vprašanje, ali je primeren z etičnega vidika.
Javnost Cvikla pomni po škandalih
Javnost se Cvikla namreč spomni le po škandalih, tudi družinskih, saj je svoje otroke iz prvega zakona obtožil kriminala, do njiju pa naj bi bil ne le enkrat v tistem času celo nasilen. Dejstvo je, da si Banka Slovenije, posredno zapisano, ne želi zaposlenih, ki bi lahko delovali iz lastnih, med drugim tudi finančnih interesov. Zato se je treba ponovno vprašati o primernosti Cvikla za to pozicijo glede na to, da se je v preteklosti zaradi želje po luksuzu pri bankah zadolžil za 900 tisoč evrov, podjetju za zaključna dela v gradbeništvu pa naj bi ostal dolžan 52 tisoč evrov.
“Spoštovanje teh pravil je bistveni pogoj za izgradnjo in ohranjanje zaupanja javnosti v dobro upravljanje Banke Slovenije pri njenih nalog,” so zapisali na svoji spletni strani v Banki Slovenije, kjer si želijo zaupanja javnosti in ugled. Tega s postavitvijo Cvikla na mesto viceguvernerja najverjetneje ne bodo dobili, kvečjemu izgubili.
Predvsem pa se bodo s kadrovanjem strankarskih veljakov v politično neodvisne institucije porušili vsi standardi in ko bodo Socialni demokrati v opoziciji, bodo novi vladi težko očitali, da počno kaj spornega.
