Piše: Andrej Sekulović
Z britanskim ekonomistom Timom Congdonom smo se pogovarjali o ekonomskih posledicah brexita, o zdajšnji pandemiji in njenih vplivih na ekonomijo ter drugih aktualnih temah.
Ste ustanovitelj Inštituta za mednarodne monetarne raziskave. Povejte nam, prosimo, kaj o tem inštitutu in svojem delu.
V Angliji sem ekonomist že od 70. let prejšnjega stoletja. Moj glavni prispevek k javni razpravi je spremljanje rasti denarja, na podlagi katere prihajamo do določenih ugotovitev glede ekonomije, predvsem kar zadeva inflacijo, proizvodnjo in nezaposlenost. Star sem skoraj 70 let in verjamem, da je bil moj doprinos pomemben. Eden od namenov inštituta je ohranjanje tradicije monetarnih analiz, znotraj katerih je ključna kvantitativna teorija denarja ali monetarizem. Smo tudi dobrodelni inštitut, ki izpolnjuje dobrodelne namene. Eden od teh je pomoč Univerzi v Buckinghamu pri izobraževanju. Hkrati je naše delo pomembno za ves svet, saj so monetarne analize povsod relevantne.
Sami ste podpirali brexit. Nam lahko poveste, kakšni so glavni razlogi, da ste podprli izstop Združenega kraljestva iz EU?
Če malce razmislimo, nam postane jasno, da hoče Evropska unija ustvariti evropsko superdržavo. To pomeni, da je končni cilj ena evropska vlada, federalna vlada. Glede tega, da je to končni cilj, so vodilne države, kot sta Nemčija in Francija, precej odprte. Jaz sem Britanec. Britanci nočemo, da naša država izgine. Britanci so ponosni na svojo državo in si tega ne želijo, to je bistvenega pomena. Treba je razumeti, da se Velika Britanija razlikuje od drugih evropskih držav, kar je povezano tudi z zgodovino. Hkrati se je treba zavedati, kaj počne Evropska unija, da se torej pomika v smeri, ki posledično vodi v vzpostavitev ene vlade.
Kakšna je vaša kritika Evropske unije s političnega vidika?
V tem prehodnem času, preden se vzpostavi ena vlada, torej od ustanovitve Evropske skupnosti za premog in jeklo in v obdobju rimskega sporazuma, še vedno obstajajo nacionalne vlade. Tako je pravzaprav nastala entiteta z dvojno vlado ali z dvema vladama. Tu govorimo o posamezni vladi vsake države in o »skupni« evropski vladi. Pri tem pa sta ti dve vladi pravzaprav v konfliktu. Nacionalne vlade se na primer ne bodo odrekle pravici do obdavčevanja. Kakšen je torej odnos med tema dvema vladama? Zgodi se to, da se sprejemajo nove in nove regulacije. Tako so narodi v Evropski uniji podvrženi številnim regulacijam, ki zmanjšujejo življenjski standard, zaradi česar so ljudje vse revnejši. Elite pa vedno znova najdejo nove izgovore za še več regulacij. Populizem v Veliki Britaniji, ki je bil usmerjen proti EU, je bil pravzaprav odraz odpora do vseh teh regulacij. To nam da lahko misliti.
Celoten intervju si lahko preberete v novi Demokraciji!
