Piše: Sara Bertoncelj (Nova24tv)
Medtem ko je bil minister dr. Vasko Simoniti nenehno tarča raznoraznih levičarskih izpadov in napadov, je ministrstvo za kulturo izpogajalo rekordna sredstva za kulturo za leti 2021 in 2022, največ v zgodovini samostojne Slovenije. Večinskim medijem, levi opoziciji in njej pripadnim kulturnikom, Simoniti in njegova ravnanja niso po godu, a dejstva govorijo zase ter v korist ministru. Po drugi strani gre za ministra, ki se je soočal z najbolj brutalnimi grožnjami kulturniške srenje. Danes bo v državnem zboru potekala interpelacija zoper ministra, njen uspeh pa je zelo malo verjeten.
Danes je v državnem zboru napovedana interpelacija ministra za kulturo dr. Vaska Simonitija. Vlagateljice so ponovno stranke SD, LMŠ, Levica in SAB, ki so svoje očitke zapisale v desetih točkah. Uspeh interpelacije je malo verjeten, a nekateri menijo, da bo izid tokrat bolj tesen, kot pri prejšnjih dveh interpelacijah, po vsej verjetnosti pa se obeta tudi precej burna razprava. V prvi točki interpelacije ministru očitajo odgovornost za neučinkovito ukrepanje pri omejevanju in odpravi posledic popolne blokade dela in izvajanja storitev na področju kulture zaradi omejevalnih ukrepov boja proti epidemiji covida-19. Poleg tega pa ministru očitajo še odgovornost za napade na svobodo in neodvisnost novinarskega dela ter poskus omejevanja neodvisnosti in pogojev za delo javnega servisa RTVS in STA, zadrževanje izplačevanja finančnih sredstev za že opravljeno delo na področju filma in filmske produkcije, nesmiselno deložacijo neplačevanja socialnih prispevkov samozaposlenim v kulturi, odgovornost ministra za retrogradno vodenje kulturne politike in suspenz socialnega dialoga, zaradi političnega kadrovanja v javnih kulturnih ustanovah in zaradi nespoštovanja ustavnega načela delitve cerkve od države. V deseti točki pa Simonitiju očitajo tudi odgovornost za nepripravo nacionalnega programa za kulturo.
Simoniti je v obširnem odgovoru na interpelacijo, obsega namreč več kot 130 strani, vse očitke zavrnil. “Navedbe v interpelaciji v vseh desetih točkah v celoti zavračam, ker ne temeljijo na resničnih dejstvih in podatkih in ker v nadaljnji obrazložitvi, ki jo je v predlogu za razrešitev na 18 straneh pripravila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Matjažem Hanom, ni dokazano, da bi pri svojem delu kršil katere koli zakonske in druge pravne podlage, ki urejajo področje kulture, ravnal neodgovorno ali deloval zoper interese kulturnega področja,” je med drugim zapisal. Zapisal je tudi, da se je pri svojem delu zavedal svojih pristojnosti, obveznosti in dolžnosti, zato je učinkovito ukrepal tako v zvezi s pandemijo covida-19 in njenimi posledicami v kulturnem sektorju kot tudi na drugih področjih kulturnega življenja v Sloveniji. Poleg tega je nesporno tudi dejstvo, da je za leto 2021 zagotovljen rekordni proračun za kulturo v zgodovini samostojne države.
Gre za najbolj napadenega ministra
Simonitiju torej očitajo, da ni vzpostavil dialoga s kulturniki, prav nič pa jih ne skrbi po kakšnem “dialogu” posegajo kulturniki, nevladniki in ostali protivladni aktivisti, ki imajo toliko za povedati tako o delu aktualne vlade kot tudi o delu ministra Simonitija. Spomnimo se le na performans, ki so ga izvedli pred ministrstvom za kulturo, ko so po nastavljenih šolskih klopeh polili rdečo barvo, ki simbolizira kri, na mize pa so dopisali tudi imena zaposlenih na ministrstvu. Med zapisanimi je bil Miro Petek – novinar, ki je bil v preteklosti zaradi svojega dela brutalno pretepen in skoraj ubit. S smrtjo so protestniki zagrozili tudi ministru za kulturo, Vesni Jurca Tadel, Alenki Gotar in Mitji Iršiču.
Ministrstvo je bilo večkrat tarča vandalizma, nazadnje so neznanci davkoplačevalcem povzročili za več tisoč evrov škode s popolnim uničenjem fasade stavbe. Na dogodek se je takrat odzval tudi premier Janez Janša z besedami: “Ne čudite se. Te njihove “umetniške” dosežke na Ministrstvu za kulturo RS plačujete z davkoplačevalskim denarjem. Kdo ne bi malo razgrajal, če je za to plačan. Ali pa mogoče kdo verjame, da za tem vandalizmom stoji kak delavec, kmet, podjetnik ali upokojenec, ki mora takšne dosežke plačevati?”
Podobno barvo kot pred ministrstvo za kulturo, pa so vrgli še v steno pred hišo Simonitija. V okviru “kulturnega dialoga” je treba seveda omeniti tudi grožnje raperja Zlatana Čordića, ki je grozil uslužbenki Ministrstva za kulturo. “Zaradi izrečenih besed, groženj o smrti, se počutim ogroženo, bojim se za svoje življenje. To jemljem kot resno grožnjo zoper moje življenje,” je uslužbenka povedala na Policijski postaji Ljubljana Center. Čordić je sicer napadel tudi snemalca Nova24TV, nadlegoval direktorja NIJZ dr. Milana Kreka in še kaj. Če ima leva politična opcija vse našteto za dialog, potem morda res lahko upravičeno očitajo Simonitiju pomanjkanje le-tega.
Na pobudo Aktiva delavk in delavcev v kulturi se je v preteklem letu odvijalo tudi nekaj akcij za kulturo. Drugo akcijo za kulturo je zaznamovalo smetenje pred vhodom Ministrstva za kulturo, slačenje nekaterih udeležencev shoda in paradiranje para moških oblečenih v žensko slovensko narodno nošo. Umetniškega vtisa niso naredili, so pa zato za seboj pustili kup smeti. Tovrstni kulturniki dokazujejo zgolj to, da si ne zaslužijo davkoplačevalskega denarja, saj slovenski kulturi ne doprinesejo prav ničesar.
Večinski mediji seveda vse čas sodelujejo pri diskreditaciji Ministrstva za kulturo – pred nedavnim so na primer v rubrikah Inšpektor in Fokus na 24ur zavajali s podatki, zaradi česar je bilo ministrstvo prisiljeno k sestavi sporočila za javnost, kjer so pojasnili vsa zavajanja, neresnice in polresnice, izrečene v omenjenih oddajah. Novinarka 24ur tako med drugim ni navedla, da je, kljub epidemiji, samozaposlenih v kulturi 500 več kot leta 2019, sredstva zanje pa so se zvišala za 500 tisoč evrov. 3.258 samozaposlenih v kulturi je prejelo povprečno na osebo za 5.832 evrov socialne podpore, kar naredi trditev, da se Ministrstvo do kulture obnaša na način, ki spominja na zgodnji nacizem, še toliko bolj neresnično in seveda predvsem zavržno. Z roko v roki z večinskimi mediji gre kakopak tudi leva opozicija, ki se je pri ministru Simonitiju še posebej potrudila in pripravila zoper njega nekakšno kampanjo.
Rekordna sredstva za kulturo
Ministrstvo za kulturo pa je medtem izpogajalo rekordna sredstva za kulturo za leti 2021 in 2022, največ v zgodovini samostojne Slovenije. Načrtovan proračun za leto 2021, ki bo namenjen za kulturo, se je tako povečal za 46 milijonov evrov. V okviru evropske kohezijske politike pa je Ministrstvo za kulturo, kljub epidemiji leta 2020, vsem upravičencem izplačalo 83 odstotkov več sredstev kot leta 2019. V okviru projektov, na katere so se lahko prijavili nevladne organizacije in samozaposleni v kulturi kot upravičenci sodelujoči ali končni prejemniki, je ministrstvo v letu 2020 upravičencem izplačalo kar 86 odstotkov več sredstev kot leta 2019. V tem letu načrtujejo nadaljnjo pospešitev črpanja sredstev tega programskega obdobja. Okvirno predvidevajo sto odstotkov večja izplačila, kot so bila izvedena v doslej najbolj uspešnem letu 2020.
“Vrednost izplačanih zahtevkov za izplačilo na vseh projektih je v letu 2019 znašala 5.392.590,39 evrov, lansko leto 9.903.492,02 evrov, za leto 2021 pa je predvidena vrednost več kot 20 milijonov evrov,” so pojasnili na ministrstvu. Tudi temeljni dohodek za samozaposlene v kulturi se neprekinjeno izplačuje od oktobra naprej, ko se je začel drugi val epidemije. Ministrstvo se je pri tem še posebej potrudilo, da so bili vključeni tudi samozaposleni v kulturi z nerednimi dohodki. “To da imamo v Sloveniji samozaposlene v kulturi, ki jih posebej nagrajujemo s privilegiji, da jim plačujemo prispevke za zdravstveno, pokojninsko in socialno zavarovanje, ima malokatera država,” je izpostavil minister za kulturo.
- Ministrstvo je uspelo zagotoviti rekordni proračun za kulturo v zgodovini samostojne Slovenije za leto 2021, za četrtino večji od proračuna, ki ga je za leto 2021 načrtovala prejšnja vlada, proračun se je, kljub pandemiji, zvišal za 46 milijonov evrov, na 237 milijonov evrov, kar je rekord v zgodovini samostojne države, deležniki s področja kulture so na podlagi prizadevanj Ministrstva za kulturo v letu 2020 dodatno črpali intervencijska sredstva v višini več kot 68,5 milijonov evrov,
- v letu 2020 je bilo izplačanih kar 83 % več kohezijskih sredstev kot v letu 2019,
- v okviru Načrta za okrevanje in odpornost so za kulturo načrtovana dodatna nepovratna evropska sredstva v predvideni višini 87 milijonov evrov,
- vršijo se intenzivna pogajanja za novo kohezijsko finančno perspektivo 2021-2027 za krepitev kulturnega sektorja,
- omogočile so se programske spremembe in podaljšanje rokov za izvedbo v letu 2020 načrtovanih projektov, tudi za končanje operacij iz kohezijskih sredstev,
- za 20,5 milijonov evrov so se povečale investicije v javno kulturno infrastrukturo,
- za 1 milijon evrov so se povečala sredstva, namenjena spomenikom v lasti občin in drugih pravnih in fizičnih oseb,
- za 1 milijon evrov so se povečala sredstva za založništvo,
- za 1 milijon evrov so se povečala sredstva za filmsko dejavnost,
- za 1,9 milijonov evrov so se povečala sredstva s področja ustvarjalnosti, kamor spadajo gledališka, glasbena, vizualna in intermedijska umetnost,
- za 1,4 milijona evrov so se povečala sredstva za samozaposlene, ki vključujejo plačilo prispevkov za socialno varnost samozaposlenih, delovne štipendije samozaposlenih ter boleznine,
- za 0,5 milijona evrov so se povečala sredstva za nakup knjižničnega gradiva,
- v proračunih 2021 in 2022 je minister uspel uveljaviti izvajanje Zakona o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe v kulturi, ki bo v omenjenih letih kulturnemu sektorju zagotovil še dodatnih 22,25 milijonov evrov.
