Piše: Peter Jančič (Spletni časopis)
Razrešitev finančnega ministra Klemna Boštjančiča (Svoboda) je zavrnilo 47 poslancev Svobode, SD in Levice, 29 opozicijskih je bilo za odstavitev.
V preglednici, kjer skupaj prikazujem tri nepovezane nekdanje poslance SDS, je bila za odstavitev Boštjančiča Eva Irgl.
Drugače kot dan prej Urška Klakočar Zupančič (Svoboda) je bil minister Boštjančič s sodelavci v državnem zboru in je na kritike iz opozicije tudi odgovarjal. A ne vse očitke ni odgovoril. Interpelacijo je SDS vložila predvsem zaradi tega, ker je za nakup razpadajoče stavbe na Litijski nekdanji pravosodni ministrici Dominiki Švarc Pipan (takrat SD) mimo proračunskih načrtov zagotovil šest in pol milijonov evrov iz državnih rezervacij, čeprav za nakup nepremičnin država tega denarja ne sme trošiti. Višek denarja je ostal, ker jim ni uspelo porabiti zbranega za poplavno pomoč ljudem. Skupaj s koalicijskimi poslanci je Boštjančič pojasnjeval, da za nakup razpadajoče stavbe ni kriv, ker je to bila stvar ministrstva za pravosodje, ki bi moralo preverjati, kaj kupuje. A SDS mu je očitala, da je mimo zakona zagotovil denar in da bi moral poznati tudi vsebino, če pa je to isto stavbo ministrstvo za javno upravo, ko ga je v preteklosti začasno tudi vodil, že poskušalo neuspešno podtakniti pravosodnemu ministrstvu za še več denarja.
Boštjančiča so vpraševali tudi, ali držijo informacije, da že spet prodaja Športno loterijo podjetnikom iz Češke, od koder so tudi lastniki POP TV, a na to ni odgovoril. Podobno ni pojasnjeval, zakaj je v preteklosti kot podjetnik posloval preko Belizeja in ali se je s tem izmikal davkom, ki jih zdaj kot finančni minister zbira.
V reviziji zaključnega računa proračuna za leto 2023 računsko sodišče ugotavlja, da je bil zaradi nakupa stavbe na Litijski kršen zakon o javnih financah; da v proračunu za leto 2023 nakup stavbe na Litijski 51 ni bil načrtovan, zanj ni bilo zagotovljenih sredstev, niti ni bila pripravljena investicijska dokumentacija. Ta nakup ni bil načrtovan niti s prvim rebalansom proračuna maja 2023 niti z drugim rebalansom proračuna avgusta 2023. Računsko sodišče ugotavlja, da za prerazporeditev 6,5 milijonov evrov sredstev iz proračunske rezerve ni bilo zakonske podlage, saj v navedenem primeru ni šlo za namen, ki ga pri pripravi proračuna ali rebalansa ne bi bilo mogoče načrtovati.
Iz interpelacije
Polemike ob interpelaciji Boštjančiča so občasno povsem zašle. Kako daleč je zaneslo vladne poslance, ko so iz opozicije podrobno opisovali, kako je Boštjančič dal denar iz rezervacij za neumen namen, je pokazal Aleš Rezar (Svoboda), ki je v dolgem nastopu ozmerjal ravnanje vlad Janeza Janše za dve desetletji nazaj. Kakšen nivo je uporabil, kaže denimo ta delček: “Septembra 2005 je država 30 odstotni delež Mercatorja brez razpisa prodala Pivovarni Laško in Istrabenzu, tri tedne pred tem pa se je Janša v kabinetu sestal z Boškom Šrotom in Igorjem Bavčarjem. Kaj je bil dogovor? Šrot je v zameno za državne delnice Janši omogoči vpliv na uredništvo Delo. Vsi se spomnimo, da je takrat stekel proces tajkunizacije in je Mercator kasneje pristal v rokah hrvaškega Agrokorja.”
Poslanec Svobode je s tem govoril o direktorju Laškega iz SD Bošku Šrotu in direktorju Istrabenza iz LDS Igorju Bavčarja, ki sta s prevzemom Mercatorja prekrižala tajkunske načrte Zorana Jankovića, da bi državni Mercator, ki ga je vodil, sprivatiziral ob pomoči Srbov. Mercator je po propadu Šrota končal v državni lasti, ker se je ta pozneje zaplezal s privatizacijo Laškega, Mercatorja in Dela proti politiki vlade Janeza Janše in Janšo z Delom tudi na vso moč napadel, da bi s tem postal eden največjih in najbolj vplivnih kapitalistov v državi. Hrvaškemu Agrokorju, za katerim je bil ruski kapital, pa ga je veliko pozneje prodala vlada Alenke Bratušek, danes ministrice v vladi Svobode. Prodala ga je po pol nižji ceni, kot je bila nekaj let prej ponujena vladi Boruta Pahorja, a je ta prodajo zavrnila.
Ko je vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec opozorila, da je Rezar povsem zgrešil čas in prostor, ker to ni interpelacija množice prejšnjih vlad, očitkov čez Boštjančiča v interpelaciji pa se poslanec Svobode ni niti dotaknil, je Klakočar Zupančičeva odgovorila, da ne bo izrekala nobenih opominov, ker poslance pogosto zanese. Nekoliko huda je bila, ker so jo dan prej kritizirali ob predlogu, da bi tudi njo odstavili. V dvorani je takrat ni bilo, vrh parlamenta je zatrjeval, da je zbolela in da je zaradi tega nujna obzirnosti in se ne sme pričakovati odgovorov. A je do večera ozdravela, vodila sejo parlamenta in potem celo nastopala na televizijah.
Mnenja Klakočar Zupančičeva ni spremenila niti, ko jo je Zvonko Černač (SDS) Godčevo dopolnil: “Neizmerno ste uživali med tem blatenjem posameznih ljudi, ki jih ni v dvorani, s strani vašega koalicijskega poslanca Aleša Rezarja. Lepo ste se zleknila v svojem predsedniškem naslonjaču in mu prikimavala, ko je blatil posameznike.” Rezar je o novinarskih virih te svoje “zgodovine” iz Necenzurirano Černaču zabrusil: “Verjetno so to sestavili še zadnji preiskovalni novinarji in pač ne morete ubežati dejstvom, da so se te stvari zgodile. Če vam pa to ne odgovarja, se pa lahko vrnem tudi 30 let nazaj, pa vam povem, kako je takrat vaš šef, bom rekel, na črno preprodajal orožja Bošnjakom. Takrat, ko so ga najbolj potrebovali, pa je ostal na mariborskem letališču.”
Kot o “prodaji na črno” je Rezar govoril o pomoči, ki jo je BiH in Hrvaški zagotavljala vlada Janeza Drnovška, katere obrambni ministre je bil Janša, ki je to delo opravljal že v vladi Lojzeta Peterleta, ki je izvedla osamosvojitev in po vojaškem napadu jugoslovanske vojske z uspešnim uporom prisilila “ljudsko vojsko”, da se je morala umakniti iz območja naše države, ko so njeni vojaki začeli množično dezertirati. Pri orožju na letališču v Mariboru je bil posel res nekoliko mimo vlade in Janše in torej na črno, bil je posledica dogovorov Milana Kučana z Alijo Izetbegovićem, Janša in obrambno ministrstvo pa o tem nista bila obveščena. Tisto orožje, organiziral je prevoz Hasan Čengić, je obstalo na letališču, ker ga ni bilo mogoče dostaviti v BiH zaradi prevelikih kontejnerjev, ki niso šli v helikopterje za transport. Na Štajerskem so jih zaradi tega celo rezali in manjšali. Tudi ob pomoči lokalnih veljakov naše tajne službe. Za letališče in skupnosti je to precej na črno in amatersko transportirano orožje pomenilo nevarnost, deklarirano je bilo kot humanitarna pomoč in ni bilo opozoril, da gre za nevaren tovor, kar bi lahko ogrozilo življenja ljudi tam.
Černač se je na Rezarjevo pohvalo, da so na Necenzurirano zaposleni še zadnji preiskovalni novinarji, odzval tako: “Kakšni preiskovalni novinarji, eden je strokovni sodelavec vaše poslanke v preiskovalni komisiji, drugi je na plačilnem spisku Vesne Vuković, vaše bivše generalne sekretarke, ki ni znala pojasniti, zakaj je dobila sto tisoč evrov iz Gen-i. Ni znala pojasniti, zakaj je dobila 35 tisoč evrov iz podjetja ministra Boštjančiča Brio d. o. o., ki do danes ne zna pojasniti, zakaj je nakazal 30 tisoč evrov za izobraževanje pilotov v Belize v davčno oazo. In pravi, če bi bilo kaj narobe, bi itak banka to ustavila. Ali res? Koliko je ustavila od dveh milijard opranega denarja iz Irana? Niti evra.”
