Piše: Andrej Sekulović
Ameriški predsednik Donald Trump si še naprej prizadeva za mir. V Savdski Arabiji potekajo ločena pogajanja med ZDA ter Ukrajino in Rusijo o prekinitvi ognja. Evropska unija si prizadeva za krepitev njene obrambne pripravljenosti.
V Riadu, glavnem mestu Savdske Arabije, so v nedeljo, 23. marca, potekali novi pogovori med Trumpovo administracijo in Ukrajino o končanju vojne v Ukrajini. Dan kasneje so se ameriški predstavniki glede doseganja miru sešli tudi z Rusi. Po prepiru v Beli hiši se odnosi med Zelenskim in Trumpom umirjajo. Na pogovorih naj bi se delegaciji Ukrajine in ZDA pogovarjali predvsem o zavarovanju energetske infrastrukture. Že pred pogajanji se je Trump po telefonu pogovarjal tako s Putinom kot z Zelenskim. Slednji je po njunem pogovoru dejal, da bi pod vodstvom ZDA letos lahko dosegli trajni mir, in poudaril, da Ukrajina podpira ameriški predlog o popolni prekinitvi ognja. Ukrajinski obrambni minister in vodja ukrajinskih predstavnikov Rustem Umerov je pogovore z delegacijo ZDA opisal kot produktivne. Kot je izpostavil, sta obe delegaciji obravnavali temeljna vprašanja, povezana predvsem z energijo in ključno infrastrukturo. Kot je povedal, je cilj pogajanj vzpostavitev končnega miru.
Krepitev obrambe do leta 2030
Nekaj dni pred tem so vojno v Ukrajini znova obravnavali tudi voditelji EU na zasedanju v Bruslju. Zavzeli so se za krepitev vojaške pripravljenosti unije do leta 2030 in podprli dan prej predstavljen načrt o evropski obrambi, ki naj bi omogočil 800 milijard evrov dodatnih naložb v obrambne zmogljivosti. Prednostne naloge načrta, ki je znan kot bela knjiga o evropski obrambi, so med drugim izboljšanje obrambne zmogljivosti v naslednji petih letih, odprava težav pri obrambnih zmogljivostih držav članic, krepitev evropske vojaške industrije in povečanje pomoči Ukrajini. Slovenski premier Robert Golob je dejal, da bo Slovenija izkoristila možnost odstopanja od proračunskih pravil EU za naložbe v obrambo pa tudi evropska posojila. Voditelji članic EU so v sklepih zapisali, da Evropski svet poziva k pospeševanju odločne krepitve vojaške pripravljenosti Evrope. Če bo pobuda uresničena, bo vzpostavljen finančni instrument, ki bo državam članicam omogočal do 150 milijard evrov posojil kot tudi odstopno klavzulo, ki bo omogočala zvišanje obrambnih izdatkov za do 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda na leto, ne da bi se s tem kršila proračunska pravila EU.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
