Piše: G. B.
Tri baltske države, Litva, Latvija in Estonija so bile še leta 1989 del Sovjetske zveze, bile pa so prve, ki so krenile v boj za neodvisnost. Predvsem Litva je bila tu najbolj aktivna, pri čemer se je morala večkrat konfrontirati z divjanjem sovjetske armade. 13. januarja 1991 je to nasilje doseglo vrhunec z okupacijo televizijskih komunikacij v Vilni, pri čemer je prišlo 14 do smrtnih žrtev. Takrat je 50 tisoč Litovcev z živim ščitom obkrožilo litovski parlament in to samo nekaj sto metrov stran od sovjetskih tankov.
Vendar je takrat v zgodbo posegel tudi ruski predsednik Boris Jelcin, ki je želel odvrniti ruske vojake od napada na Litvo. Jelcinova politika se je tu pokazala za bolj odprto od tiste, ki jo je poosebljal vrh SZ, slednjega pa je vodil reformistično usmerjeni voditelj Mihail Gorbačov. Njegovo politiko nekateri označujejo kot dvolično, a očitno si je reševal kožo tudi pred dogmatiki, ki so terjali bolj drastične ukrepe proti »kontrarevolucionarjem«, pa tudi pred Zahodom, ki bi ga lahko odpisal kot verodostojnega sogovornika. V tedanje dogodke v Litvi je bil globoko vpleten in dajal ultimate Litvi na podoben način kot jugoslovanski dogmatiki Sloveniji. Nato pa se je izmotaval, češ da sam ni dal ukaza za to, podrejeni so v Vilni delali na lastno pest. On pa je »spal«.
Ni skrivnost, da je prav ta bitka za neodvisnost sprožila proces razpada Sovjetske zveze. Leta 1991 so začele neodvisnost razglašati tudi druge republike, s koncem tega leta je Sovjetska zveza tudi uradno ugasnila.
Je sedaj napočil čas, da se sedanji ruski voditelj Vladimir Putin, ki niti ne skriva nostalgije po velikem sovjetskem imperiju, maščuje baltskim državam za udarec, ki je Moskvo pretresel do temeljev? Vse tako kaže. No, motivi niso samo čustveni, ampak tudi povsem realpolitični. Baltske države se nahajajo tik ob meji z Rusijo in so zelo ranljive za napade z vzhodne strani. Včeraj smo že pisali o tem, kako je Rusija zadnje čase krepila vojaško infrastrukturo na meji s Finsko. Slednja je skupaj z baltskimi državami tako članica EU kot zveze Nato.
Obstaja pa verjetnost, da bi Putin najprej udaril po baltskem trojčku, verjetno že v prihodnjih mesecih. Najverjetneje s tankovsko invazijo, čeprav razmere niso več podobne kot leta 1968, ko so enote Varšavskega pakta vdrle v tedanjo Češkoslovaško. Tokrat bo precej večja teža na hibridnem vojskovanju z natančno določenimi cilji. Na opozorila iz ZDA se Kremelj ne ozira, Putin že dolgo časa ne jemlje več resno niti Trumpove administracije. Očitno se za temi nameni skriva jasen motiv, saj bi lahko Putin s tem stisnil Nato v kot in izsilil koncesije glede Ukrajine. Prav tako ni izključeno, da bi Putin ukazal napad na enega od vojaških obratov v Veliki Britaniji, da bi dvignil raven tveganja, poročajo obveščevalci. V Ukrajini ruski vojski zadnje čase ne gre dobro, zato se napadi na civilne cilje spet množijo.
