Piše: C. R., STA
Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo dejal, da se bodo voditelji evropskih držav danes ali v torek v ZDA mudili na pogovorih o tem, kako končati vojno v Ukrajini. Ob tem je po najobsežnejšem ruskem napadu na Ukrajino doslej v noči na nedeljo izrazil pripravljenost okrepiti pritisk na Rusijo.
“Nekateri evropski voditelji bodo v ponedeljek ali torek posamično prišli v ZDA,” je v nedeljo po prihodu s teniškega odprtega prvenstva ZDA v New Yorku najavil Trump. Ni sicer jasno, katere voditelje je imel v mislih, podrobnosti pa zaenkrat ni podala niti Bela hiša, poroča tiskovna agencija Reuters.
V Bruslju so navedli, da bo v Washington odpotoval odposlanec EU za sankcije David O’Sullivan, ki naj bi se z ameriškimi predstavniki na pogovorih o okrepitvi usklajevanja glede sankcij proti Rusiji sestal že danes in v torek.
Trump je napovedal tudi, da bo kmalu znova govoril z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, s katerim sta se prejšnji mesec sešla na Aljaski. Ameriški predsednik po lastnih besedah namreč ni zadovoljen s trenutnim stanjem glede vojne po novem obsežnem ruskem napadu v noči na nedeljo.
V okviru napada je Rusija z več kot 800 droni in raketami napadla ukrajinska mesta, v Kijevu je bilo tarča tudi poslopje ukrajinske vlade. Življenje so izgubili štirje ljudje, prek 40 je bilo ranjenih, poškodovanih je tudi več stavb. Napad so obsodile številne evropske države, med njimi Slovenija.
Trump je v nedeljo dejal še, da je pripravljen vstopiti v drugo fazo sankcij proti Moskvi, in da bodo situacijo med Rusijo in Ukrajino rešili. Toda v Kremlju so na to odgovorili, da „Evropa in Ukrajina delata vse, kar je v njuni moči, da bi ZDA pritegnili v svoj vplivni krog“ in še navrgli, da „nobene sankcije nikoli ne bodo prisilile Rusije, da spremeni svoje stališče“.
Tudi pri tem Trump podrobnosti ni podal, tako da ostaja nejasno, ali bo do uvedbe novih sankcij res prišlo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sicer v nedeljo sporočil, da Ukrajina računa na odločen odziv ZDA.
Ameriški finančni minister Scott Bessent je v nedeljo dejal, da je Washington pripravljen okrepiti pritisk na Rusijo, a da mora tudi Evropa ukrepati, da bi Moskvo spravili za pogajalsko mizo. “Pogovarjamo se o tem, kaj lahko obe – EU in ZDA – storita skupaj. In pripravljeni smo okrepiti pritisk na Rusijo,” je za televizijo NBC dejal Bessent.
Trump je zagrozil z ukrepi proti državam, ki kupujejo rusko nafto, da bi tako odrezal ključen vir financiranja ruske vojne v Ukrajini. Zaenkrat je sicer tovrstne sankcije uvedel le proti Indiji.
EU sankcije proti Rusiji; zahteve Madžarske in Slovaške, naj EU umekne določene ruske oligarhe s seznama sankcioniranih
EU trenutno pripravlja nov sveženj sankcij proti Rusiji – že 19. od invazije leta 2022 – in je že nakazala, da bo vključeval sekundarne sankcije proti državam, ki Moskvi pomagajo pri izogibanju kaznovalnim ukrepom. V zadnjem svežnju je zajela kitajske banke, ki naj bi pomagale Rusiji, ter naftno rafinerijo v Indiji.
Vendar pa prihaja s strani Madžarske in Slovaške do zahtev, naj EU v zameno za podaljšanje drugih sankcij proti Rusiji odpravi sankcije proti šestim ruskim poslovnežem, piše RadioFreeEurope/RadioLiberty. Medij je opozoril, da sta ti državi že prej izkoristili svojo pravico do veta, da bi dosegli izključitev nekaterih znanih Rusov s seznama oseb, proti katerim so uvedene sankcije, saj imajo tesne politične odnose s Kremljem in trdijo, da sankcije EU močneje prizadenejo evropsko gospodarstvo kot rusko.
Tako so bili marca letos s seznama sankcioniranih že izključeni ruski poslovnež Vjačeslav Moshe Kantor, ruski minister za šport Mihail Degtyarev in sestra milijarderja Alisherja Usmanova Gulbahor Ismailova.
Lani pa je EU umaknila sankcije proti soustanovitelju ruskega internetnega giganta Yandex Arkadiju Voloži, ruskemu poslovnežu Sergeju Mndojancu, slovaškemu državljanu in vodji ruskega nacionalističnega motokluba Nočni volkovi v Evropi Jozefu Gambáleku.
S spiska sankcioniranih pa je EU lani umaknila tudi mater pokojnega poveljnika vojaških najemnikov Wagnerja Evgenija Prigožina, Violeto Prigožino…. Wagner sicer še naprej obstaja, vodi pa ga Prigožinov sin.
Po poročanju ukrajinskih medijev, ki se sklicujejo na več diplomatov EU, tokrat Slovaška želi odpraviti sankcije proti oligarhu Usmanovu in poslovnežu Mihailu Fridmanu, Madžarska pa si prizadeva, da bi s seznama oseb, proti katerim so uvedene sankcije, izključili oligarhe Dmitrija Mazepina, Petra Avena, Mosheja Bazhaeva in Alberta Avdoljanaza.
