Piše: Bogdan Sajovic
Grčija je kritična od razsodbe Evropskega sodišča za človekove pravice. Suverena pravica držav je, da odločajo, kdo bo prestopil njihovo mejo in kdo ne. Aktivistični sodniki spodbujajo migracije. Deset tisoče migrantov tretjega sveta naskakuje grške morske in kopenske meje.
V preteklih tednih je grški minister za migracije Notis Mitarakis izjavil, da bo njegova domovina zavarovala svoje meje pred nezakonitimi migracijami in da je odločitev na tem, kdo lahko pride v Evropo, na strani vlad evropskih držav in ne na tihotapcih migrantov. Grški minister je namreč ogorčen zaradi razsodbe Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je v svoji nedavni razsodbi odločilo, da mora Grčija plačati trem migrantom po 330 tisoč evrov odškodnine. Gre za sodbo v primeru iz leta 2014, ko je grška obalna straža prestregla čoln z enajstimi nezakonitimi migranti, ki so s plovilom protizakonito vstopili v grške vode in se skušali izkrcati na kopno. Ladja grške obalne straže je prestregla čoln in ga vlekla proti pristanišču, kjer so nameravali izvesti postopek ter nato migrante izgnati nazaj v Turčijo, od koder so izpluli. Dotrajani in za plovbo v bistvu neustrezni čoln se je med vleko potopil in osem migrantov od enajstih se je utopilo. Preživela trojica je s pomočjo migrantoljubskih odvetnikov, ki so podprti z denarjem globalističnih elit ter prevoznikov migrantov, sprožila tožbo proti grški vladi. Sodišče je bilo mnenja, da grška obalna straža »ni storila zadosti, da bi raziskala potopitev čolna«. ter naj bi pri ravnanju z migranti kršila člene Evropske konvencije o človekovih pravicah.
Globalisti spodbujajo migracije
Gre še za en primer, v katerem skušajo globalistični aktivisti, ki so se v preteklih desetletjih zavlekli na številna ključna mesta v evropskih institucijah, kaznovati posamezne evropske vlade, če te ne ravnajo v skladu z globalističnimi cilji. Področje nezakonitih migracij je eno od področij, na katerem globalistični aktivisti največkrat zlorabljajo evropske institucije za napade na vlade članic EU, ko te skušajo zavarovati svoje meje pred navalom nazakonitih migrantov. Madžarska je najbolj pogosta tarča takšne zlorabe institucij, a kot kaže nedavna razsodba, še zdaleč ne edina. Kaj pomeni, da “grški organi niso storili dovolj, da bi raziskali vzrok potopitve čolna”? Čoln je bil tako kot velika večina plovil, ki jih uporabljajo nezakoniti migranti v svojih poizkusih ilegalnih migracij, tehnično neustrezen, zastarel in vprašanje je tudi, koliko so bili migranti sploh sposobni za upravljanje z njim. Obalna straža je prestregla plovilo s nezakonitimi migranti, ga skušala potegniti do pristanišča, a se je to potopilo in na žalost je prišlo tudi do smrti nekaj potnikov. Ta sodba očitno skuša krivdo obesiti grškim oblastem namesto tistim, ki so neustrezen čoln dali migrantom, in migrantom samim, ki so se v njem podali na morje.
Sea Watch 3, ladja nevladnikov istoimenske organizacije, ki deluje v Sredozemlju. (Foto: Facebook)
Poleg tega pa sodba tudi omenja, da so bile migrantom kršene človekove pravice. Kakšne? Saj ni grška obalna straža potopila čolna ali zmetala migrantov v vodo. Grki so samo skušali preprečiti migrantom, ki so kršili zakon, da se izkrcajo na grško kopno, kar je suverena pravica vsake države. Glede na to, da je bila odškodnina prisojena samo trem preživelim migrantom, ne pa tudi svojcem tistih, ki so izgubili življenje, jasno kaže, da ni bila grška obalna straža kriva za nesrečo. Kriva je bila samo zato, ker ne želi na široko odpreti vrat svoje države za vsakega migranta tretjega sveta, ki bi se mu zahotelo prečkati mejo, kar je seveda namen globalističnih elit, ki skušajo našo celino preplaviti z migranti tretjega sveta.
Grčija kritična od razsodbe ESČP
Takšnega mnenja je očitno tudi grški minister za migracije, ki je v svojem odzivu na razsodbo Evropskega sodišča za človekove pravice dejal, da Grčija ne bo dovolila ponovitve migrantske krize iz let 2015–2016 in dopustila, da bi več sto tisoč ljudi, ki poskušajo prečkati Grčijo, prišlo v druge države Evropske unije.
“Pravica vsake države članice, da varuje svoje meje, je jasna, to pa pomeni, da ne sme dovoliti nezakonitih vstopov niti na kopenskih niti na morskih mejah, in to počnemo na kopenski meji in na morju; to je samoumevno in to bomo počeli še naprej,” je dejal Mitarakis. “Ne bomo znova postali vstopna vrata za več sto tisoč ljudi, ki poskušajo skozi Grčijo priti v druge države Evropske unije. Tihotapskim združbam ne smemo dovoliti, da izbirajo, kdo bo prišel v Evropo.” Grški minister je nato nekoliko omilil svoje besede, češ da bi morala biti Evropa “bolj odprta, v to smo prepričani”, vendar pa je takoj nato še enkrat pribil, da “tihotapci ne morejo biti tisti, ki ustvarjajo igro in na koncu izbirajo, kdo pride v Evropo”.
To seveda drži. Migranti vseh sort imajo pravico, da se s ustreznimi papirji prijavijo na legalnih mejnih prehodih iz zaprosijo za vstop, policija ali mejna straža pa ima pravico, da odloči, ali bo migranta spustila naprej ali pa mu zavrnila vstop. Gre za enak postopek, kot so ga ob prehodu državnih meja deležni tudi drugi popotniki.
Kapitanka tihotapske ladje Sea-Watch3 Carola Rackete. (Foto: epa)
Grčija na udaru tako aktivistov kot migrantov
Ne smemo pa pozabiti, da je Grčija med tistimi državami Evropske unije, ki so najbolj na udaru migracij, poleg Italije in Španije je najpogostejša “vstopna točka” za migrante tretjega sveta. Zato je njihova “občutljivost” na nezakonite migracije še toliko večja. Pri takšnih aktivističnih sodbah se je vedno treba vprašati, kaj je njihov namen, in pri omenjeni razsodbi je ta očiten. Sodniški aktivisti so po nalogu svojih globalističnih gospodarjev skušali nekoliko »omehčati« Grčijo pred novim migrantskim valom, ki se gradi to poletje. Grška obalna straža namreč sporoča, da je samo junija skušalo čez grške meje nezakonito vstopiti preko 40 tisoč ilegalnih migrantov.
Grčija se torej boji množičnega navala migrantov tretjega sveta na svoje meje. Ne želijo si vnovične invazije na grške otoke in še manj migrantskih kolon, ki bi prehajale kopensko mejo pri reki Evros. Spomnimo. Pred tremi leti je bil naval na grško kopensko mejo tako močan, da so Bolgari v pomoč Grčiji sprostili viške vode v rezervoarjih hidroelektrarn na reki Evros in tako povzročili dvig vode, ki je v sušnem delu leta dvignil vodostaj in otežil migrantom prestop mejne reke. Letos glede na energetsko krizo takšna pomoč sosednje države ne bo mogoča, zato Grki z zaskrbljenostjo pričakujejo letošnji val migracij. Migracij, ki jih razsodbe sodniških aktivistov, kakršna je prej omenjena, le še spodbujajo. Navsezadnje je cilj migrantov priti do lahkega zaslužka, pa naj bo ta prek evropske sociale ali pa prek “odškodnin” za namišljene krivice, medtem ko je, kot rečeno, cilj globalistične kabale privabiti v Evropo čim več migrantov tretjega sveta.
