Piše: Nina Žoher (Nova24tv)
V torek je prišla v javnost odločitev o tem, da se je okrajna sodnica v Mariboru odločila, da ustavi prekrškovni postopek zoper dijaka, ki je protestiral za odprtje šole, s tem pa kršil predpise Zakona o nalezljivih boleznih. Potem, ko je dijak odkorakal z okrajnega sodišča, je povedal, da je po njegovi oceni zmagal razum, sodnica pa se mu je v imenu sodstva tudi opravičila. To je marsikoga presenetilo, saj nismo vajeni novic o tem, da se sodnik opraviči nekomu, ki je kršil veljavno zakonodajo.
Ker nas je zanimalo, če je v navadi, da se sodniki ob izreku odločitve opravičujejo, smo za komentar povprašali pravnega strokovnjaka in nekdanjega ustavnega sodnika dr. Toneta Jerovška. Ta nam je povedal, da se sodišča praviloma ne opravičujejo. “To se zgodi v primeru, če bi bilo res nekaj nezakonitega in so izdali oprostilno odločbo. Oprostitev je pač del kulturnega ravnanja, zato bi to težko obsojali. Drugo pa je vprašanje ali so bili podani razlogi, glavni temelji za tako odločitev. Kot pravnik tega ne morem komentirati, ker bi seveda moral videti odločbo, kaj je sodnica napisala,” je poudaril dr. Jerovšek.
9. februarja so policisti na račun kršenja Zakona o nalezljivih boleznih šestim osebam, ki so na mariborskem Trgu svobode protestirale za vrnitev v šolske klopi, izročili globo v višini 400 evrov, trije pa so bili na račun mladoletnosti pozvani na zagovor pred sodnika za prekrške. Na račun izdaje plačilnih nalogov je marsikje zavreščalo, še posebej v opozicijskih vrstah, kjer so poudarili prepričanje, da je to nedopustno in da bi bilo potrebno dijake oprostiti. Ministrica za izobraževanje in šport, Simona Kustec je v luči vala kritik poudarila, da osebno meni, da gre v tem primeru za mlade odrasle ljudi, za katere verjame, da razumejo in prevzemajo odgovornost za svoja dejanja, kar je prvi korak v svet odraslosti.
Policija je ravnala pravilno, je bila enotna stroka
Spomnimo. Tedaj smo za komentar povprašali tudi psihologa Mateja Tušaka, ki na Fakulteti za šport in Filozofski fakulteti predava psihologijo športa in psihologijo. Glede dogajanja v zvezi z globami, smo ga vprašali za mnenje o tem, ali je policija ravnala pravilno. “Vsekakor menim, da je policija ravnala pravilno, saj bi se morali dijaki zavedati svoje odgovornost, saj gre za polnoletne dijake,” je dejal. Prepričan je, da je bilo obnašanje dijakov s protestom “Zahtevamo šolo” odraz tega, v kakšni egocentrični in razvajeni družbi živimo. “Prav je, da so bili kaznovani, ker niso upoštevali zakonov, a vseeno bi na mestu vlade nekoliko popustil, dijakom odpisal kazni, a vseeno podal jasno medijsko sporočilo, da je zakone potrebno upoštevati.”
Tušak je še podal prepričanje, da je obnašanje otrok odraz predvsem odnosov v družini. “Če so otroci vzgojeni v mirnem okolju in razumejo situacijo, ne bodo šli protestirat. V nasprotnem primeru pa če so otroci podvrženi stresnemu okolju in starše neprestano poslušajo, kako je težko, bodo šli protestirati tudi iz tega razloga, da ugajajo svojim staršem,” je še pojasnil. Glede ravnanja policije smo tedaj povprašali tudi pravnika Jerovška, ki je podal prepričanje, da je policija ravnala pravilno, saj smo pred zakonom vsi enaki. “Vsak, ki stori prekršek je lahko kaznovan in ne sme biti nobenih izjem pri obravnavi,” je pojasnil in še obrazložil, da so dijaki zelo dobro vedeli, da zbiranje ni dovoljeno, a so to vseeno počeli.
“Ta represija ima kontraučinek. Mladi bi se morali počutiti varne, ker bi tako lahko zrasli v bolj odgovorne, solidarne osebe,” je v zvezi s primerom poudarjala predsednica stranke SD Tanja Fajon, kar pa je bilo povsem v nasprotju s stališčem stroke. Kakorkoli, mariborska okrajna sodnica je bila očitno mnenja, da je potrebno prekrškovni postopek zoper dijaka ustaviti. Na tem mestu se tako pri marsikomu poraja vprašanje glede popotnice za vstop v svet odraslosti?
