20.4 C
Ljubljana
sreda, 24 julija, 2024

Avstrija zapira meje, Golobova vlada bi jih še bolj odprla, danska socialdemokratska premierka Frederiksenova pa z dejanji kaže, kako se znebiti nepovabljenih migrantov

Piše: Peter T.

Avstrijski kancler Karl Nehammer je pretekli teden napovedal, da bo severna soseda blokirala dogovor o migracijah, če ne bodo sprejeti konkretni ukrepi in boljši nadzor zunanjih mej. Po drugi strani je Robert Golob izjavil, da ograje ne rešujejo težav migracij in da Slovenija ne bo podprla denarna sredstva za postavitev ograj. Danci niso rekli ničesar. Njihova premierka Mette Frederiksen, sicer socialdemokratka, je uspešno zajezila migracije in drastično zmanjšala število prošenj za azil. To je njena zgodba.

Nenehno prizadevanje danske levičarske vlade proti množičnemu priseljevanju daje oprijemljive rezultate, vključno z drastičnim zmanjšanjem števila prošenj za azil. Vlada je še naprej edinstvena v vsej Evropi, saj predstavlja edini vladajoči levičarski blok, ki resno nasprotuje množičnemu priseljevanju, poroča portal RemixNews.

V novem poročilu Fundacije za politične inovacije (Fondapol) številke govorijo same zase: 82-odstotno zmanjšanje prošenj za azil in 28-odstotni padec priseljevanja. Različne ovire in omejitve, ki jih je sprejela vlada, so naredile Dansko veliko manj privlačno za priseljence in ohranile državo skoraj v celoti etnično evropsko, z veliko večino prebivalstva danskega porekla.

Kljub pomanjkanju raznolikosti na Danskem državo redno uvrščajo med najsrečnejše na Zemlji, državo z visokimi plačami, kakovostjo življenja, majhno stopnjo korupcije in kriminala. Številne evropske države bi se lahko zgledovale po Danski. In kako je deželi Hamleta to uspelo?

Migranti se soočajo z omejitvami na vseh ravneh

Francoski časopis Le Figaro opisuje dansko politiko kot »nepredstavljivo v Franciji« in ugotavlja, da »Danska že 20 let izvaja isto politiko, ki jo je sprožila desnica, ko je leta 2001 prišla na oblast« ter da vanjo tudi levica nikoli ni dvomila, saj jo vlada Mette Frederiksen uspešno izvaja naprej. Za dansko politiko so »značilni drastično zmanjšanje migracijskih tokov, zahteven integracijski program, težaven dostop do državljanstva in od zdaj naprej pripravljenost, da se za obravnavo vlog za vizum uporabi tretja država zunaj Evrope«.

Po poročanju francoskega časopisa je danski pristop k priseljevanju opisan kot »omejevalen« na vseh ravneh: od trenutka, ko migranti vstopijo v državo, do trenutka, ko zaprosijo za stanovanje, socialne ugodnosti in delo.

Transparentni podatki

Medtem ko države, kot je Nemčija (in tudi Slovenija), tekmujejo, da bi prikrile kriminal migrantov, ima Danska med skoraj vsemi državami zahodnega sveta najbolj pregledne podatke. Ne le sledi migrantskemu kriminalu, ampak te podatke tudi razčleni na evropske in neevropske storilce kaznivih dejanj.

Po podatkih, ki jih je preučila francoska revija RAGE, neevropski migranti storijo veliko več kaznivih dejanj kot evropski migranti in danski državljani. Pravzaprav je pri evropskih migrantih, kot so tisti, ki prihajajo iz Poljske ali Nemčije, verjetnost, da bodo storili kaznivo dejanje, manjša kot pri danskih državljanih.

Ne samo, da so neevropski migranti močno zastopani v podatkih o kaznivih dejanjih, ampak prednjačijo pri najhujših zločinih, kot so umori, napadi in posilstva.

Na primer, kar zadeva umor, je za neevropske migrante prve generacije 279 odstotkov večja verjetnost, da bodo storili umor, 464 odstotkov večja verjetnost, da bodo storili posilstvo, 220 odstotkov večja verjetnost, da bodo zagrešili napad, in 53 odstotkov večja verjetnost, da bodo zagrešili trgovino z mamili.

Danska pa gre še dlje in analizira tudi drugo generacijo neevropskih migrantov, ki kaže bo bolj skrb vzbujajoče podatke. Medtem ko se domneva, da bi bili ti otroci migrantov bolje vključeni kot njihovi starši, je ugotovljeno nasprotno.

Pri umorih je 850-odstotno večja verjetnost, da ga bodo zagrešili neevropski migranti druge generacije, pri napadih 443-odstotkov večja verjetnost in pri trgovini z drogami 304 odstotkov.

»Od druge generacije potomci neevropskih priseljencev dosegajo 98-odstotno večjo zastopanost pri storjenih zločinih. Danski podatki kažejo, da je druga generacija neevropskih priseljencev manj integrirana kot prva in ima 18 odstotkov več možnosti kot njihovi starši, da jim bodo sodili za kaznivo dejanje,« piše revija RAGE.

Ta vrsta podrobnih podatkov, ki jih ni nikjer drugje v zahodni Evropi, daje danski javnosti jasen vpogled v to, kakšno breme so neevropski tujci predstavljali za znano miroljubno družbo.

Iskrena retorika

Javni podatki Danske segajo tudi v politično retoriko okoli vprašanja migracij. Država se ne izogiba opozarjanju na resnost in realnost razmer, pri čemer levica pogosto prav tako odkrito nasprotuje migracijam kot desnica.

To velja tudi za socialistično premierko države Mette Frederiksen, ki je leta 2020 dejala: »Vsak peti mladenič z nezahodnim poreklom, rojen leta 1997, je prekršil zakon, preden je dopolnil 21 let. Niso vsi. Toda preveč je mladih moških, ki jemljejo svobodo drugim, kradejo prihodnost otrok, ustrahujejo zaporniške paznike – in za seboj puščajo dolgo sled negotovosti.«

»To traja že preveč let. Dekleta, ki jih imenujejo s slabšalnimi imeni, ker so Danke. Ali dekleta, ki so podvržena družbenemu nadzoru, ker so postala preveč danska. Voziček s klobasami v Brønshøju, ki je bil napaden s petardami, ker prodaja svinjino,« je dodala.

Njen odkrit opis težav, s katerimi se sooča Danska zaradi priseljenskih skupnosti, je podprt z dejanji. In glede na to, da je levičarka, so ji progresivni mediji (z manjšimi kritikami) prizanesli.

Zahtevna politika integracije

Danske zahteve za integracijo so prav tako izjemno stroge, saj od priseljencev zahtevajo, da obvladajo danski jezik, se strinjajo z vrednotami države in poznajo njeno zgodovino. Če priseljenci ne morejo opraviti potrebnih testov s teh področij, ne bodo prejeli državljanstva.

Danska politika je v nasprotju s trenutnimi trendi. V Nemčiji na primer levoliberalna vlada v državi uvaja nov zakon, ki bo omilil jezikovne standarde za migrante, vključno s starejšimi od 65 let, ter opustil zahteve po poznavanju nemške zgodovine in kulture. Takšne ohlapne zahteve bodo verjetno pritegnile več priseljencev, medtem ko mnogi migranti vedo, da Danska ni vredna truda.

Stroge politike, ki odvračajo od priseljevanja

Vsakemu migrantu, ki je bil obsojen na zaporno kazen, tudi pogojno, je trajno prepovedano pridobiti dansko državljanstvo. Poleg tega se lahko prosilcem za azil, ki se na meji pojavijo z nakitom, gotovino ali kakršnimi koli drugimi lastninami, le-te zasežejo, da pokrijejo stroške obravnave prošenj za azil in nastanitve.

Medtem ko lahko takšni ukrepi služijo le kot manjši odvračilni dejavnik za posamezne migrante, se mnogi migranti, ko jih seštejejo, odločijo, da se je Danske najbolje izogniti. Poleg tega služijo kot simbol, da vlada in prebivalci Danske niso posebej navdušeni nad več priseljenci, kar je samo po sebi močna oblika odvračanja.

Razlaga stroškov priseljevanja z levičarskega vidika

Vlada uporablja nove argumente, ki manjkajo v retoriki večine politikov in aktivistov na konservativni desnici. Levičarska vlada na primer opozarja na okoljske stroške nenehnega širjenja prebivalstva zaradi priseljevanja, pa tudi na izjemno obremenitev danskega velikodušnega modela socialnega varstva

Pravzaprav vlada danski model opisuje kot »socialni nacionalizem, prevzet v imenu socialne države«. Danska je priznala, da ne more braniti svojega velikodušnega socialnega modela s politiko odprtih meja, saj bodo revni iz celega sveta preplavili državo in posledično uničili tisto, kar so Danci gradili skozi stoletja.

Vlada prav tako odkrito pove, da ta majhen narod ni država priseljencev, niti si to ne želi postati.

Pritiski so prosilce za azil zavrnili iz države

Tistim migrantom, ki iščejo socialne ugodnosti v severnoevropskih državah, je najtežje na Danskem, zlasti če je njihova prošnja za azil zavrnjena. Prosilcem za azil z zavrnjenimi prošnjami danska vlada ustavi ugodnosti, dodatke in jih celo pošlje v zapor, da bi jih izrinila iz države.

Danska vlada oglašuje v tujini

Danska vlada se je oglasila tudi v tujini in poudarila, da je proces priseljevanja na Danskem veliko manj ugoden kot v drugih državah. Ti oglasi podrobno opisujejo, kako bi nova pravila pomenila 50-odstotno zmanjšanje socialnih prejemkov za nove begunce in enoletno zamudo, preden lahko zaprosijo za združitev družine.

Oglasi pošiljajo jasno sporočilo, da Danska ni prijazna do ideje o množičnem priseljevanju. To sporočilo krepi politični razred, kot je minister za priseljevanje in integracijo Mattias Tesfaye, ki je večkrat izjavil, da so »moje sanje nič prosilcev za azil.«

Pravne izjeme in obdelava v tretjih državah

Kot članica EU, schengenskega območja in Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) je Danska uspela slediti svoji edinstveni politiki s pogajanji o vrsti odstopanj (op-out) od evropskih pogodb.

To Dancem omogoča zakonito obravnavanje državljanov tretjih držav v skladu z njihovimi lastnimi pravili, kar je privedlo do prelomnega danskega programa za pošiljanje migrantov nazaj v afriške države, medtem ko se obravnavajo njihove prošnje za azil. Tej politiki je EU nasprotovala, a jo podpira danska javnost.

Uspeh prinese še več uspeha 

Te drastične politike, ki jih izvaja Danska, so imele dva opazna učinka. Prvič, zmanjšanje migrantskih tokov. Priseljevanje se je med letoma 2014, letom pred begunsko krizo, in letom 2019, letom pred zdravstveno krizo Covid-19, zmanjšalo za 28 odstotkov. Skupno število prošenj za azil se je zmanjšalo za 82 odstotkov, s 14.792 na 2.716. Govorimo o državi, ki ima 5,8 milijona prebivalcev.  Če bi to razmerje uporabili za Francijo, bi imela država le 31.000 prošenj za azil na leto, v primerjavi s 132.000 leta 2019. Ravno leta 2022 je Francija postavila rekord glede priseljevanja .

Danska ima enega najvišjih deležev etničnih Evropejcev v državi, delež rojstev neevropejcev v državi pa znaša približno 11 odstotkov. V Franciji na primer ocenjujejo, da je 35 odstotkov vseh rojstev neevropskih, v Nemčiji pa 24 odstotkov.

Še bolj presenetljivo je, da se je država kljub agresivni politiki proti množičnemu priseljevanju izognila ostremu nadzoru, usmerjenem proti konservativnim vladam, ki so izrazile enako nasprotovanje priseljencem. Uspeh Danske proti množičnemu priseljevanju prinaša še več uspeha in takšne politike so dosledno nagrajene na volitvah.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine