Piše: Gal Kovač (Nova24TV)
Davkoplačevalci ne bodo plačali samo povišic javnemu sektorju, stanovanjskih gradenj (še sedaj ne vemo natančno, koliko stanovanj), temveč tudi polete. Poslovne in turistične. Za to bo namenjenih 17 milijonov davkoplačevalskih evrov, ki bodo pristali na računu nemškega Fraporta, upravljalca letališča Jožeta Pučnika in letalskih prevoznikov. Cilj bo ohraniti obstoječe linije in vzpodbuditi nastajanje novih. Vladni ukrep bo imel rok trajanja 3 leta. Vladna obravnava letalskega prometa je bila v preteklih mesecih deležna precejšnjih kritik. Med drugim, da je obravnava letalskega prometa v Sloveniji videti tako “kot da bi to počeli petletni otroci”, iz ust hrvaškega strokovnjaka.
Finančne spodbude bodo med drugim prišle v obliki državnega sofinanciranja letaliških pristojbin letalskim prevoznikom v višini 50 odstotkov celotne pristojbine. K omenjenim 17 milijonom evrov pa je sedaj potrebno še prišteti spodbudne ukrepe, ki so bili uvedeni v poletnih mesecih prejšnjega leta, ko je ministrstvo za gospodarstvo razdelilo 1,83 milijona evrov različnim letalskim prevoznikom. Prejemniki davkoplačevalskega denarja so bile naslednje družbe: Deutsche Lufthansa, Swiss International Air Lines, Brussels Airlines, Flydubai, Air Serbia, Tomontenegro, Turkish Airlines, Easyjet, Wizzair in LOT.
Letalski strokovnjak Alen Ščurić je bil do ukrepa vlade še posebej kritičen. Hrvaški analitik namreč trdi, da bi morala vlada skleniti dogovor z enim od letalskih prevoznikov, ki bi vzpostavil povezave z destinacijami v regiji, poroča STA. “Vstopili smo že v februar, a še vedno ni znano, katere povezave bo država subvencionirala. Ko bo sprejela odločitev, bo ugotovila, da letalski prevozniki novih linij ne morejo vzpostaviti kar čez noč,” je ocenil.
Po Ščurićevim mnenju je obravnava letalskega sektorja v Sloveniji videti “tako, kot da bi to počeli petletni otroci”.
Maslo Alenke Bratušek
Zakon je vladi predlagalo Ministrstvo za infrastrukturo, ki ga vodi Alenka Bratušek. Odtlej se je, s sprejemom novele Zakona o vladi, delovno področje prometne politike preneslo na Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. Po Ščurićevem mnenju je Slovenija v preteklosti sprejela številne slabe odločitve, vključno s to, da so Adrio Airways dali v upravljanje nekomu, ki o tem ni vedel veliko, iz te epizode pa se očitno nismo naučili veliko. Po njegovem mnenju bi morala Slovenija skleniti sodelovanje z enim od prevoznikov, ki bi ji omogočil povezljivost v regiji Zahodnega Balkana, kot so denimo prestolnice Sarajevo, Priština, Skopje in Tirana. “To je izjemno pomembno z vidika turizma, predvsem kongresnega, kjer želi Slovenija po lastnih besedah igrati osrednjo vlogo,” je dejal in dodal, da “v okoliških državah obstajajo manjše letalske družbe, ki se želijo širiti in bi jih tovrstno sodelovanje gotovo zanimalo.”