Piše: Sara Bertoncelj (Nova24tv)
Javnomnenjska anketa agencije Parsifal razkriva tesno razliko med Natašo Pirc Musar in Anžetom Logarjem (le 0,3 odstotne točke). Sledijo jima Alojz Kovšca, Vladimir Prebilič, Ivo Vajgl, Sabina Senčar in Nina Krajnik.
Javnomnenjska anketa Parsifal je med 30. avgustom in 2. septembrom kot prva izmerila razpoloženje med volivci po odstopu kandidatke Gibanja Svoboda Marte Kos od kandidature. Predvidevanja, da se bodo njeni glasovi avtomatsko prelili k drugi kandidatki na levici, Nataši Pirc Musar, se zaenkrat še niso pokazala v javnem mnenju ljudi.
Če je anketa Mediane merila prednost Pirc Musarjeve pred Logarjem, pa javnomnenjska raziskava agencije Parsifal kaže drugačno stanje. Za predsednika republike imata namreč skoraj enako visoko podporo Nataša Pirc Musar (26,8 odstotka) in Anže Logar (26,5 odstotka). Sledijo jima Alojz Kovšca (3 odstotki), Vladimir Prebilič (3 odstotki), Ivo Vajgl (2,8 odstotka), Sabina Senčar (2,3 odstotka) in Nika Krajnik (2 odstotka). Neodločenih je 31,4 odstotka anketirancev. Anketa je pokazala, da se bo volitev za predsednika republike zagotovo udeležilo 59 odstotkov anketirancev. Nikakor se jih ne bo udeležilo 7 odstotkov anketirancev (ocena 1).
Če bi prišlo do drugega kroga predsedniških volitev, bi Nataša Pirc Musar dobila 42,1 odstotka in Anže Logar 35,2 odstotka glasov. Neopredeljenih bi bilo 22,6 odstotka anketirancev. Videti je torej, da bi se zgodilo podobno kot leta 2007, ko je v prvem krogu vodil Lojze Peterle z nekaj manj kot 29 odstotki, v drugem krogu pa je prepričljivo zmagal Danilo Türk, in sicer z 68,03 odstotka glasov. V prvem krogu je takrat glasovalo 57,67 odstotka volilnih upravičencev, v drugem pa 58,46 odstotka volilnih upravičencev – kar lahko kaže na to, da je bilo Peterletovo volilno telo prepričano v njegovo zmago in so v drugo ostali doma, Türkovo volilno telo pa se je poenotilo in odpravilo na glasovanje. Če nas je ta izkušnja česa naučila, pa se bo pokazalo na prihajajočih volitvah.
Anketa je še pokazala, da je najpomembnejša lastnost, ki bi jo predsedniški kandidat moral imeti poštenost (18,5 odstotka), sledi odločnost (6,1 odstotka) in razgledanost/inteligentnost/izobraženost (5 odstotkov). Anketirancem je še pomembno, da kandidat prisluhne ljudem, da je izkušen, iskren in odkrit, pa tudi neopredeljen ter načelen. Ali se je Pirc Musarjeva v zadnjih dneh izkazala za pošteno in iskreno, bo vsak volivec ocenil sam, a dejstvo je, da so se njene izjave glede sestanka med njenim soprogom in Tomažem Veselom razlikovale. Zanimivo, kredibilnost se je znašla na koncu seznama zaželenih lastnosti predsednika republike.