Piše: Mitja Iršič
Po anketi Parsifal, ki je bila opravljena 20. decembra 2024, bi stranko SDS izbralo 20.6 % vprašanih, Gibanje Svoboda 13,9 % in Logarjeve Demokrate 9,3 % vprašanih. Socialni demokrati bi prejeli 6,7 % glasov, vse druge stranke pa so nominalno že pod parlamentarnim pragom – Levica in NSi sta izenačeni na 3,4 %, Resni.ca ima 3,3 %, Glas upokojencev Pavla Ruparja 2,8 %, Zaupanje – stranka Karla Erjavca, ki ji nekateri pravijo kar “novi DeSUS”, pa bi dobila le 0,8 % glasov volivcev.
V primeru, da se upošteva le mnenje opredeljenih volivcev, se rezultat SDS povzpne na 29,8 % odstotkov, Gibanja Svoboda na 20 %, Demokratov pa na 13,5 %. V parlament bi se uvrstili še SD (9,5 %), NSi (4,8 %) in Levica (4 %), Resni.ca (4,7 %) in Glas upokojencev (4,1 %). Tudi po tej metodi bi bila stranka Karla Erjavca daleč pod parlamentarnim pragom (le 1.1 %).
Svoboda malenkost gor, a brez renesanse levega pola
Anketa kaže, da SDS ostaja daleč najbolj priljubljena stranka v državi, medtem ko se je GS trajno preselila v t. i. “čakalnico za odstrel”, kjer novoobrazne stranke v stanju propada več mesecev, včasih tudi let, ždijo med 10 in 15 % podpore, dokler globoka država ne “izumi” naslednjega novega obraza na levici. Podobno dogajanje smo že opazovali v primeru Zares, neo-LDS, PS, SMC in LMŠ.
Gibanju Svoboda rezultata ni pomembno popravilo niti dejstvo, da še niso zajeti Prebiličevi rezultati (ki bi jemali prav svobodnjakom, saj Prebilič zajema iz trdo levega “ruskega” bazena), niti to, da so s sindikati javnega sektorja pred kratkim podpisali dokumente za povišanje plač v javnem sektorju, kar je pomembnemu številu slovenskih volivcev zelo pomembna tema (porast podpore za 1,2 % je najbrž posledica prav tega dogodka).
Vsekakor anketa ne nakazuje renesanse levice kot nekatere druge ankete, ampak nekakšen status quo na levici in razporejanje sil na desnici. Vsi nominalno levi glasovi so se zlili na račun stranke Gibanje Svoboda, a kljub temu stranka ne uspe prebiti tiste meje, kjer bi bila še resen igralec na levici, saj je zadnje čase močno obremenjena s škandali lastnega predsednika in stranke same (kadrovski pritiski na policiji, sistematično širjenje neresnic, kontroverzno pojavljanje v javnosti s svojo partnerko, višanje cen omrežnine, za katerega mnogi krivijo prav vlado …).
Vprašanje je tudi samo pozicioniranje Demokratov, saj se predsednik Logar nagiba nevarno na levo in je videti, da bo kmalu pripravljen igrati tudi stranskega igralca levih koalicij.
Tretja stranka nekdanje desne koalicije iz let 2004–2008 SLS je po kratkem preporodu na evropskih volitvah ob odhodu Petra Gregorčiča zopet praktično klinično mrtva (1 % oz. 1,5 % med opredeljenimi volivci).
Za NSi so torej Logarjevi Demokrati eksistencialni problem, hkrati pa je opaziti, da Demokrati še niso prepričali levih volivcev – kljub vedno bolj izrazitemu koketiranju Logarja z levim političnim telesom. Večina glasov na levici čaka na to, kakšno izbiro bo na levici skušala prodati globoka država v še enem poskusu novega obraza. Vladimir Prebilič ali kdo drug, ki bo izbran, bo seveda GS pospremil v politično zgodovino, za Logarjeve Demokrate pa je odločilno, ali lahko kakšen glas odvzamejo tudi novemu levemu obrazu.
Iz desnega bazena so že zajeli svoj maksimum. NSi pa bo moral premisliti, če je še pametno iti po poti Ljudmile Novak ali pa se morajo vendarle začeti obnašati krščansko demokratsko (se pravi družbeno konservativno in ekonomsko liberalno), tako kot bi od njih pričakoval njihov politični oče Andrej Bajuk. Še ena spremenljivka, ki je anketa ne zajema, je Lojze Peterle. Ni jasno, ali bo Peterle ustanovil novo stranko krščanske demokracije ali pa bo celo podprl kakšno drugo stranko na desnici.
Je pa jasno, da stranke počasi že prehajajo v čas predvolilnih spopadov, saj so Golobovi koaliciji šteti dnevi.
