17 C
Ljubljana
torek, 18 maja, 2021

Andrej Drapal za Demokracijo: Zahodna družba je z dvajsetim stoletjem pozabila, da je prav osmišljanje temelj človečnosti

Piše: Metod Berlec

S poslovnim svetovalcem, publicistom in praktičnim filozofom Andrejem Drapalom smo se pogovarjali  o svobodi, socialnih omrežjih, medijih, koronakrizi in podjetništvu.

DEMOKRACIJA: Gospod Drapal, lani ste za Demokracijo napisali več kolumn na temo svobode. Zakaj je svoboda tako pomembna vrednota, da si moramo zanjo praktično dnevno prizadevati?

DRAPAL: Ne gre samo za dnevno prizadevanje, ampak še bolj za dnevno osmišljanje. Zahodna družba je z dvajsetim stoletjem pozabila, da je prav osmišljanje temelj človečnosti.

Naj ponazorim: ko je Charles Darwin leta 1859 objavil knjigo »O izvoru vrst …«, je ta postala predmet najširšega osmišljanja in ne samo odziva akademske elite. Danes ima večina občutek, da znanost misli namesto njih. Znanstvena spoznanja so sprejeta kot resnica, o kateri predvsem laiki nimamo kaj razmišljati oziroma je osmišljati. Pri tem se pozablja, da so seveda strokovnjaki tisti, ki lahko interpretirajo, vsako človeško bitje pa mora z osmišljanjem najti svoje mesto v novih prostorih, ki jih znanost odpira. Zato je danes znanost tragično ločena od sveta, slehrnik pa od nje.

Zato tudi taka shizma v razumevanju Biblije, ki jo eni razumejo kot danost, ki je ni treba raz-umeti, drugi pa kot naivno pravljico, ki je nima smisla razumeti. V resnici pa je naloga vsakega, če naj se potrdi kot človek, da se potrudi okoli vmeščanja katerekoli besede v ta trenutek.

Svoboda prav tako ni danost. Tu mislim, naj bi bilo kar vnaprej jasno, kaj svoboda sploh pomeni. Kakšna je mogoča manifestacija svobode v tem trenutku, je podobno kot vprašanje, kakšen smisel ima evolucijska teorija ali relativnostna teorija v tem trenutku. Osmišljanje, kot rečeno.

In navsezadnje: vprašanje svobode je vprašanje socializacije. Vprašanje sobivanja moje lastnine, lastnine lastnega telesa in besede s tvojo lastnino in lastinani vseh iz skupnosti, v kateri živim. Pomeni tudi osmišljanje svobode z neločljivo odgovornostjo. Kot se izgublja vrednost nepremičnine, če se do nje ne obnašamo odgovorno, vanjo vlagamo, tako se izgublja svoboda, če ne krepimo odgovornosti. In prav to drugo plat istega kovanca, odgovornost, zahodna civilizacija pozablja. Zakopava se v vato udobja, vato, ki omogoča neodgovornost; in pri tem večina prezre, da izgublja svobodo.

DEMOKRACIJA: Kot vemo, je svoboda izražanja v zadnjih letih močno na udaru. Skušajo jo omejiti pod krinko t. i. sovražnega govora, ki postaja drugo ime za cenzuro. Kako gledate na to?

DRAPAL: Tudi mnogi prijatelji, ki jih zelo cenim, so nekoliko skeptični glede mojega vztrajanja pri absolutni svobodi govora. Nekateri mi govorijo, da imam mogoče prav, ampak da še ne živimo v družbi, ki bi to omogočala.

Moj odgovor je, da je prav pristajanje na možnost nesvobode govora za tiste, ki so preglasni, ekstremistični, hujskaški ali »sovražni«, to, kar zapleta družbo, v kateri živimo.

Svoboda govora je aksiom, podobno kot je aksiom absolutna pravica nad lastnim telesom. Kajti govor je samo ena od manifestacij lastnine nad samim seboj.

(Celoten intervju si preberite v novi številki revije Demokracija.)

Zadnje novice

Sorodne vsebine