-3.5 C
Ljubljana
ponedeljek, 8 marca, 2021

Ali izjava, da ideologija Desusa ni »liberalni kapitalizem«, pomeni, da sledi izstop iz evropske skupine liberalnih poslancev, v okviru katere deluje EDP, Desusova matična mednarodna skupnost?

Karl Erjavec, ki kandidira za predsednika stranke DeSUS in ki ga nekateri že postavljajo na novega predsednika vlade, saj vodja »koalicije« KUL Jože P. Damijan naj ne bi imel nikakršnih možnosti, je nedavno dejal, da njihova (njegova?) ideologija ni liberalni kapitalizem. Kaj torej je? Neliberalni kapitalizem?

Na levici ta hip vlada popolna zmeda. Jože P. Damijan, ki je prehodil pot od klasičnega liberalca do malodane socialista, v javnosti še vedno velja za človeka, ki bo zrušil vlado Janeza Janše. Cilj je, da se ohranijo privilegiji tranzicijske levice (državni proračun je za polnjenje njihovih žepov), ki jih je desnosredinska vlada (ki skrbi, da se sredstva enakomerno razporedijo po celi Sloveniji) dodobra načela, kar je nedavno jasno povedal celo Emil Rojc, ilirskobistriški župan iz SD (TUKAJ).

Ker Jože P. Damijan vse bolj izgublja možnosti, da bi postal premier, je medijski mainstream lansiral novico (možnost), da bi novi predsednik vlade lahko postal Karl Erjavec (čeprav poslanci DeSUS pravijo, da te možnosti skoraj ni; via Franc Jurša), ki pa je o ideologiji stranke DeSUS izjavil: »Naša ideologija je antifašizem, socialna država, javno zdravstvo, javno šolstvo in naša ideologija ni fašizem, liberalni kapitalizem, privatno zdravstvo in privatno šolstvo. Zato kot kandidat za predsednika stranke močno oporekam vsem tistim, ki trdijo drugače.« Erjavec in njegova stranka nasprotujeta liberalnemu kapitalizmu, torej sta za neliberalni (iliberalni) kapitalizem. Se pravi za ideologijo, ki jo Evropska demokratska stranka (EDP), ki v Evropskem parlamentu deluje znotraj politične skupine Alde (in katere članica je tudi DeSUS, očita madžarskemu premierju Viktorju Orbanu in njegovi stranki Fidesz. Ali to pomeni, da bodo izstopili iz zveze evropskih liberalcev, katerih ideologija je liberalna demokracija in povsem odkrito podprli pajdaško centralnoplansko ideologijo?

Ampak razčistimo pojme. Liberalni kapitalizem oziroma liberalna demokracija naj bi bila ideologija svobode in zmernosti, se pravi, da se politično uvršča na sredino političnega spektra. V ekonomskem smislu (poenostavljeno rečeno) pomeni: priznavanje posesti in prostega razpolaganja z zasebno lastnino, prosto-tržno gospodarstvo, ki ga oblikujeta ponudba in povpraševanje in svobodo, globalizem ter  čim manjše vmešavanje države v ekonomske odnose med posamezniki in podjetji. V vrednostnem smislu je liberalni kapitalizem ideologija sekularizma, poudarja pomen LGBT agende, zavzema se za prost pretok migrantov (brez omejitev) in mešanje kultur. Njegovo nasprotje je iliberalni kapitalizem, kar je očitno ideologija stranke DeSUS.

Eden večjih kritikov liberalnega kapitalizma (oziroma liberalne demokracije) je madžarski premier Viktor Orban, ki vodi konservativno stranko Fidesz. Očitajo mu, da vodi politiko iliberalnega kapitalizma. Ker DeSUS, kot je izjavil Erjavec, nasprotuje tudi fašizmu (ki je pravzaprav različica socializma), je možno samo eno: da bo šel DeSUS v smeri politike, ki jo na Madžarskem prakticira Viktor Orban, se pravi v smeri (nacionalnega oziroma domoljubnega) konservativizma.

Značilnost iliberalnega kapitalizma (pojma ne smemo mešati s klasičnim kapitalizmom) je nekakšen socialni in nacionalni darwinizem, ki sicer temelji na kapitalizmu. Madžarska je denimo zelo odprta za tuje investicije, varuje zasebno lastnino in ima pavšalni davek na dohodek, po drugi strani daje prednost madžarskih družinam in madžarski kulturi, ima velike davčne olajšave za družine v več otroci.

Kakšna je torej ideologija stranke DeSUS, ko Erjavec pravi, da nasprotuje liberalnemu kapitalizmu? Iliberalni kapitalizem evropski liberalci v Alde vidijo kot avtoritaren sistem. Ta sistem sicer sprejema prosti trg oziroma kapitalizem, toda ohranja veliko vlogo države v gospodarstvu. Po njihovo gre za kombinacijo nacionalizma in kapitalizma, kjer je pravna država »prilagojena« potrebam vladajočega razreda. Neliberalne demokracije imajo po mnenju evropskih liberalcev sicer vse demokratične institucije (vključno s svobodnimi volitvami), a so glede vrednot »zaprte«: ne sprejemajo denimo LGBT agende, nasprotujejo splavu (ponekod je prepovedan), (ilegalnim) migracijam, islamu v Evropi in podobno.

Zadnje novice

Sorodne vsebine