Piše: Sara Kovač (Nova24tv.si)
Aleš Hojs je v oddaji Intervju z Aleksandrom Rantom spregovoril o fizičnem in verbalnem napadu, ki se je nanj zgodil včeraj, pa tudi o kaosu, ki je trenutno v policiji in ministrstvu za notranje zadeve. V začetku je Hojs dejal, da je bil ob napadu šokiran. Kot je že dejal, se je srečal z nekdanjim ameriškim veleposlanikom v Sloveniji Josephom Mussomelijem, ko je do njiju pristopil moški in Hojsu začel groziti s tem, naj se pazi, govoril je tudi o njegovem ministrovanju. “V rokah je držal kozarec, ki ga je potem nad mojo glavo zlil name. Lahko si predstavljate, kakšen občutek je, ko ne veste, ali vam bo v naslednjem trenutku razbil tudi kozarec na glavi. Avtomatično sem odreagiral, vstal in se napotil proti njemu. Na srečo sem se toliko zadržal, da sam nisem uporabil fizične sile. Lahko si predstavljam, kakšni naslovi bi bili v medijih, da sem jaz napadel njega,” pripoveduje.
Aleš Hojs napad nanj prepisuje dvema stvarema. Prvič temu, da so v družbi po letih covida, ko so bile restrikcije v družbi pomembne in potrebne zato, da je zdržal zdravstveni sistem in da ni bilo veliko število mrtvih, po ljubljanskih ulicah razgrajale levičarske anarhistične horde, ki se jim ni zgodilo nič. “Še več, po prihodu nove vlade so jim odpisali kazni, zastraševali so policiste, policiste ovajajo, namesto da bi bilo obratno. Vzpostavil se je popoln občutek anarhije, da lahko delajo, kar hočejo, in ne bodo kaznovani. Tudi tisti, ki so se znašli pred sodbami, so redko dobili kazni. To rezultira v to, da imamo posameznike, ki mislijo, da lahko delajo, kar hočejo.”
Hojsu je bilo po napadu zoprno predvsem zato, ker je ob njem sedel bivši ambasador. “Lahko si predstavljate njegov šok, kaj se v naši družbi danes dogaja. Kar bo zagotovo prenesel tudi izven naše domovine, to zopet ne bo lepa gesta o tem, kako v naši domovini še vedno lahko razgrajajo levičarski anarhisti.”
Takoj je poklical policijo, saj je takšne stvari potrebno sankcionirati, pravi Hojs. “Prišli so v dobrih 10 minutah, izjemno korektno in profesionalno so naredili to, kar morajo narediti. Verjamem, da bodo glede na to, da je v okolici kar nekaj kamer pa tudi mojih fotografij, relativno hitro ugotovili, kdo je to bil. Verjamem, da bodo tudi ostali, tožilstvo in sodišče, sprocesirali tako hitro kot v primeru Nike Kovač.“
Kaos v policiji, kot ga v zgodovini Slovenije še ni bilo
Z novo vlado bi lahko rekli, da je slovenska policija v prostem padu. “Prišli smo v čuden čas, ki se je po moji oceni začel že z nastopom bivše ministrice Tatjane Bobnar,“ pravi Hojs in dodaja, da o njej nima tako pozitivnega mnenja kot nekateri, ker se je sprla z Robertom Golobom. “Samo politizacijo policije je namreč začela ona sama. Mi nismo počeli čiščenja, kot so ga oni,” je dejal Hojs. Lahko naštejem osem oziroma sedem direktorjev uprav policije, ki so ostali na svojih mestih, če je bil kdo zamenjan, je bilo zaradi upokojitve ali podobno, je dejal in dodal, da je s politično levimi ljudmi iz policije odlično sodeloval. In to, da so v času Janševe vlade delali z neko agresijo, seveda ni res, pravi. “Takega popolnega kaosa, kot ga imajo sedaj na Ministrstvu za notranje zadeve in policiji, v vseh tridesetih letih še ni bilo. Morda zgolj v tistih letih, ko del policije ni vedel, ali bi se postavil na našo stran ali bi še vedno paktirali z nekdanjo Jugoslavijo.”
“Glede na to, da so se odločili za neko novo taktiko, jaz temu pravim taktika bežanja pred kamerami. Če se spomnite Boštjana Poklukarja, je pred leti zelo pogosto nastopal v medijih, sedaj pa se vse odvija daleč od javnosti in delajo, kar jim naroči Robert Golob. Ali bo to uspešno ali ne, ne vem”.
Aleš Hojs v oddaji. Intervju z Aleksandrom Rantom.
V Evropi se krepi mnenje, da je potrebno meje zaščititi tudi fizično, z ograjo
V Intervuju sta se z voditeljem dotaknila tudi teme ilegalnih migracij. Prejšnja ministrica je namreč odstranjevala ograje in dejala, da nimajo veze z migracijami, nato so se v času njenega ministrovanja za 300 odstotkov povečale ilegalne migracije, danes pa imamo ministra, ki uvaja zakonske rešitve, da bi ukinili še znanje slovenskega jezika, je dejal voditelj Aleksander Rant. “Mislim, da je ta njegova izjava še iz prejšnjega mandata, je dejal, upam, da je toliko pameten. Tukaj sta dva problema. Z napovedmi odstranitve ograje so sami sebi rezali vejo, na kateri sedijo,” je dejal Hojs in poudaril, da se v Evropi krepi mnenje, da je potrebno meje zaščititi tudi fizično, z ograjo. Tako v Litvi in Latviji so postavili kilometre ograje zaradi nevarnosti beloruskega vdora. Podobno bo zagotovo ravna Finska, meni Hojs. Sedanji finski predsednik vlade pa je dejal, da bi morali financirati meje na vzhodnih mejah, torej na Hrvaški, Bolgariji, Romuniji. A je Evropa počasna, zato so nekatere države, kot sta Avstrija in Italija, vzele stvari v svoje roke.
Kar pa se Aleš Hojs najbolj boji, da bo Italija gosto in strogo zaprla našo zahodno mejo. Kar pomeni, da bodo migranti ostajali tukaj. To pa je zelo velika nevarnost, ne le varnostnih tveganj, ampak ker je to zelo drago, kar bomo plačevali davkoplačevalci. To je velika potencialna nevarnost za našo družbo v prihodnje, meni Hojs. Več si oglejte v oddaji.
