Piše: Lea Kalc Furlanič
S poslanko SDS Alenko Jeraj smo se pogovarjali (v petek, 15. julija 2022) o ta čas zgočih temah v naši družbi. Dotaknili smo se tako spremembe zakona o RTV kot drugih sprememb v zakonodaji, ki jih uvaja Golobova vlada. Zelo jo skrbi novela zakona o nalezljivih boleznih, ki vladi jemlje možnost, da hitro ukrepa. »Samo upamo lahko, da ne bo tako hudo, kot je bilo, saj bodo skladno z novelo predstavniki vlade analizirali in razpravljali, ljudje bodo pa medtem umirali.«
DEMOKRACIJA: Naj se najprej dotakneva ta čas vroče teme v slovenski politiki oziroma javnosti – sprememb zakona o RTVS: v DZ ste ob sprejemanju novega zakona dejali, da se je leta 2005, ko je bil sprejet do zdaj veljavni zakon o RTV, ta zgledoval po ureditvah v drugih državah. V čem in zakaj je bilo to dobro?
Jerajeva: V večini razvitih evropskih držav državljani za delovanje javne radio-televizije plačujejo prispevek, zato so povsod iskali varianto, da programski svet v čim večji meri predstavljajo predstavniki teh plačnikov, gledalcev in poslušalcev torej. Temu smo sledili tudi v Sloveniji in 16 članov od 29 imenuje državni zbor na predlog gledalcev in poslušalcev, ki jih predlagajo različna društva in organizacije s področja kulture, znanosti, športa … Pred tem smo namreč imeli neke vrste delegatski sistem, ko se je kar določilo, katere organizacije lahko predlagajo člane programskega sveta. Takrat je npr. Olimpijski komite Slovenije predlagal za člana nekdanjega pomembnega funkcionarja zveze komunistov in večletnega predsednika Združene liste socialnih demokratov oz. stranke Socialni demokrati. Več let je bil nato predsednik programskega sveta RTV, kar pomeni, da je bil politični vpliv predvsem SD velik.
DEMOKRACIJA: Zelo povedno je spreminjanje zakona RTVS na odboru za kulturo komentiral najmlajši poslanec SDS Andrej Hoivik: »Prioriteta vlade je, da obglavi RTV Slovenija, da ne bodo več Igor Pirkovič, Jože Možina in še tistih ’ene par’, ki pokažejo tudi drugo plat medalje.« Vaš komentar na novi zakon RTVS in vse, kar se okoli tega dogaja.
Jerajeva: Občutek je, da želi nova koalicija čim prej zamenjati vodstvo RTV Slovenija. Najbolj grozljivo je, da se kot glavna eksekutorka pojavlja nekdanja novinarka RTV Mojca Šetinc Pašek, ki se očitno želi maščevati vsem, ki ji niso všeč na RTV. Lani, ko je Igorju Kaduncu potekel mandat generalnega direktorja, je programski svet za direktorja izbral Andreja Graha Whatmougha, ki je do tedaj opravljal funkcijo predsednika nadzornega sveta RTV. Ob nadziranju dela vodstva je videl, kaj so glavni problemi, in se odločil, da jih skupaj z ekipo poskusi rešiti. Predstavil je svojo vizijo razvoja RTV in programski svetniki, ki so bili večinsko imenovani v času Šarčeve vlade oz. koalicije, so ga postavili za generalnega direktorja. Februarja letos je bilo na predlog gledalcev in poslušalcev imenovanih dodatnih osem programskih svetnikov, saj je v veljavnem zakonu o RTV Slovenija varovalka, da ne bi prišlo do enostranske sestave programskega sveta, da se polovica svetnikov menja na dve leti. Tako nikoli ne pride do situacije, da bi celoten programski svet imenovala ista koalicija. Na ta način se zagotavlja raznolikost, ki jo pravzaprav zagotavljajo že predlogi, saj lahko ogromno organizacij, fakultet in institucij pa tudi posameznikov predlaga člana programskega sveta. Sedanja novela, ki je bila sprejeta v DZ, pa gledalce in poslušalce popolnoma izključuje. Lahko torej le plačujejo prispevek, besede pa ne bodo imeli. Poleg tega programski svet, ki ga imajo vse primerljive države (Slovaška, Nemčija, Danska, Avstrija …) združujejo z nadzornim svetom, tako da bo svet zavoda opravljal vse funkcije, tako vsebinsko kot nadzorstveno. RTV naj bi vodila štiričlanska uprava. Svet bo izvolil predsednika, ta pa nato predlagal še dva člana uprave, kot sta zdaj direktor televizije in direktor radia, zaposleni pa bodo predlagali delavskega direktorja oz. člana uprave.
DEMOKRACIJA: V tujini zaradi Golobovih besed, da »še dobro, da imamo val covida-19 poleti, da imamo vitamin D in da lahko gremo na morje in se tam pozdravimo«, pišejo o škandalu. Kako komentirate to njegovo izjavo?
Jerajeva: Sprašujem se, ali je gospod pri sebi. Vemo, da so ljudje zaradi covida-19 umirali, zdravniki so jim morali pomagati pri dihanju z ventilatorji ipd. Gotovo ne bi bilo dovolj, če bi se več sončili. Predsednik vlade se norčuje iz ljudi in zdravstvenega osebja, ki je v zadnjih dveh letih naredilo ogromno za preprečitev širjenja bolezni in zdravljenje bolnikov v izjemno težkih razmerah. Kot da ne bi živel blizu meje in videl, kaj se je dogajalo v Bergamu. Samo zaradi odgovorne vlade pod vodstvom Janeza Janše se tak scenarij ni ponovil v Sloveniji. K sreči so sedaj res blažje oblike bolezni, a še vedno šibkejši zaradi covida-19 lahko umrejo, pušča pa tudi različne posledice na zdravju ljudi, ki jih vseh še ne poznamo. Tako podcenjevanje in norčevanje je neprimerno za predsednika vlade. Da je šel predaleč, kaže tudi to, da želijo sedaj razložiti, kaj je mislil, in sanirati škodo, ki jo je s svojo izjavo naredil.
DEMOKRACIJA: Utegne biti ta Golobova izjava samo njegov spretni manever, da bi se javnost bolj ukvarjala s to njegovo nesmiselno in nerazumno izjavo kot pa z resničnimi težavami te države in potezami vlade, ki bodo prizadele ljudi?
Jerajeva: Upam, da se nam ne bo treba jeseni zelo resno spet ukvarjati s covidom-19. V zadnjih dneh beležimo visoko število okuženih in vprašanje je, kaj bo jeseni. Sicer ne želim nikogar strašiti, a me je strah te vlade, za katero ne verjamem, da se bo znala spopasti s težavami, ki jih lahko epidemija prinese. Sprejeta je bila novela zakona o nalezljivih boleznih, ki naj bi uresničila odločbo Ustavnega sodišča RS. Vladi se jemlje možnost, da hitro ukrepa, saj bo vsak ukrep moral potrditi DZ. Pred tem bo za vsako stanje ustanovljena strokovna komisija … Veliko administriranja in postopkov, ki terjajo čas, tega pa v epidemiji ni. Samo upamo lahko, da ne bo tako hudo, kot je bilo, saj bodo skladno z novelo ZNB predstavniki vlade analizirali in razpravljali, ljudje bodo pa medtem umirali.
DEMOKRACIJA: V četrtek je bilo poleg zakona o RTV sprejetih še več zakonov. Kaj pomeni za Slovenijo sprejetje zakona »8. marca«, ki posega v celo vrsto zakonov? Kaj vse bo posledica odprave »škodljivih« zakonov Janševe vlade?
Jerajeva: Zakon, ki spreminja več zakonov, je problem. To lahko narediš v izjemnih okoliščinah, kot je bila epidemija in smo sprejeli več zakonov PKP, da smo hitro odgovorili in sanirali probleme, ki so nastali zaradi epidemije. Z njihovim zakonom se vračamo na sestavo svetov v izobraževanih organizacijah (šolah in vrtcih) na 5:3:3, torej 5 jih zagotovijo zaposleni, 3 starši in 3 ustanovitelj. To se nam ne zdi prav, ker ustanovitelj prispeva največ sredstev in s tem nima sorazmerno besede pri poslovanju. Zaposleni bodo npr. za ravnatelja podprli nekoga, ki ne bo preveč zahteven do njih, ki jim bo puščal svobodo, ne pa tistega, ki bi skrbel za red. Saj smo videli, kako nebogljeni so bili nekateri ravnatelji, ki v krizni situaciji, v epidemiji, niso znali nič organizirati in so za vse potrebovali navodila. Odpravlja se rotacija policijskih načelnikov. Vračamo se v dosmrtne mandate nekaterih komandirjev. Vemo, da če je nekdo predolgo na enem mestu, izgubi motivacijo, lahko je bolj dovzeten za korupcijo ipd. Tako so se tudi onemogočali mlajši kolegi, da pridejo na vodstvene položaje. Rotacija zagotavlja kvalitetno delo in gotovo ni slaba. Uveljavili smo tudi, da lahko okoljevarstvene organizacije sodelujejo kot zainteresirana javnost pri večjih državnih gradbenih postopkih, če imajo določeno število članov, ki so poznavalci področja in imajo določeno izobrazbo. Ne morejo se kar trije oklicati za civilno iniciativo in nato brez argumentov nasprotovati npr. 2. tiru ali avtocesti na Koroško. To sedaj ukinjajo in se vračamo na staro, da lahko civilna iniciativa, tudi če v njej ni strokovnjakov, ustavi kak državni projekt. Še več je takih slabih rešitev, ki so bile v obdobju naše vlade odpravljene ravno zato, ker so zavirale razvoj in ker so spremembe že leta zahtevali npr. občine in drugi strokovnjaki.
DEMOKRACIJA: Ali v četrtek sprejeti zdravstveni zakon dejansko izboljšuje razmere – tako ga namreč predstavlja koalicija ali pa je to le utiranje poti za »medicinske dobičkarje«?
Jerajeva: Državnega zdravstva, kot ga imamo v Sloveniji, s takimi gasilskimi zakoni ne moremo kaj prida popraviti. Minister je še kot kandidat za ministra dejal, da bo vključil vse razpoložljive kapacitete, ki jih imamo. A mu to danes preprečuje Levica, ki jo je Golob povabil v vlado. Ta čas imamo najvišjo zaposlenost v zgodovini Slovenije in zdravstvena blagajna je polna, kar pomeni, da bi lahko zelo hitro odpravili čakalne vrste, če bi vključili vse, ki npr. lahko operirajo kolk. A ministrstvo vztraja pri javnih zavodih in koncesionarjih, ki že sedaj ogromno delajo in več kot toliko ne zmorejo. Pa še vsi so izčrpani zaradi covida-19, ki je zahteval več opreme, posegi so trajali dlje, ker je bilo treba testirati, oskrbeti bolnike, paziti, da ni prišlo do okužb … Že prejšnja vlada je analizirala, kje prihaja do zamud, in pripravila razpis za podelitev dodatnih koncesij na področjih, kjer zdravnikov in osebja najbolj primanjkuje. A novi minister je razpis ustavil in sedaj ni jasno, kdaj se bo izvedel. Šlo pa je za nujne zadeve – ortodonta, paradontologa, kjer so čakalne vrste dolge. Nič ne koristi, če dobiš datum za ortodonta čez leto in pol. V tem času je že toliko zamujenega, da se ne da več popraviti. Zdi se mi, da spet eksperimentiramo. Dali bomo več denarja, javni zavodi pa naloge ne bodo mogli opraviti, ker več kot toliko ne zmorejo. Vse to smo že videli in se ni obneslo. Slabo je tudi to, da se ukinjajo referenčne cene in urad, ki bi za to skrbel. Prejšnja vlada je želela preprečiti preplačila v javnih zavodih in zato to uvedla. Sedaj se to, še preden je dobro zaživelo, ukinja. Ste že kdaj slišali, da bi kak koncesionar ali zasebnik preplačal material ali napravo, ki jo potrebuje pri svojem delu? Ne. Ker dela s svojim denarjem in ga ne bo trošil po nepotrebnem. V javnem zavodu pa za to nikogar ne skrbi.
DEMOKRACIJA: Po zadnjih razpravah in poteku postopkov v DZ se zdi, kot bi Levica v nekaterih točkah nasprotovala večinski stranki koalicije Gibanju Svoboda. Se motim? Kam to pelje?
Jerajeva: Po volitvah smo bili začudeni, da je Golob Levico sploh povabil v vlado. A očitno plačuje račune za to, da je s tako večino zmagal na volitvah. K temu so kar solidno pripomogli prepirljivci in kritiki Janševe vlade iz KUL. Menim, da ne bodo dolgo zdržali skupaj. Če jih ne bo premier vrgel iz koalicije, bodo prej ali slej odšli sami, saj ne bodo mogli realizirati večine programa, ki jim ga je sicer uspelo spraviti v koalicijsko pogodbo, ker gre za preveč nore ideje. Razšli se bodo tudi pri vprašanjih, vezanih na zdravstvo, ker imajo popolnoma različne poglede na reševanje situacije v zdravstvu. Pa še kje.
DEMOKRACIJA: Kaj za upokojence pomeni, da je izvajanje zakona o dolgotrajni oskrbi odloženo?
Jerajeva: To pomeni, da ne bomo prejeli med 300 in 400 milijonov evrov iz Sklada za okrevanje, za katere je bil pogoj, da sprejmemo zakon. Predvsem pa bodo to občutili naši starejši, ki ne bodo mogli izrabiti ugodnosti, ki jih zakon prinaša.
DEMOKRACIJA: Vlada je odpravila tudi izstop Slovenije iz Foruma slovanskih kultur (Rusija …). Kaj je pokazala s tem?
Jerajeva: Da eni še vedno sanjajo o Rusiji kot veliki prijateljici Slovenije. Z Rusijo imamo res nekaj uvoza in izvoza, a zaradi njene agresije na svobodno Ukrajino bi moralo biti vsem jasno, da Rusija pod Putinom ne vodi politike, kot jo zagovarja EU in Slovenija kot njena članica. Je pa to vse posledica propagande v Sloveniji, saj smo po analizah ena bolj Rusom naklonjenih držav.
DEMOKRACIJA: Kako uspešni bodo po vašem mnenju protikrizni ukrepi, regulacija cen torej, podvojitev blagovnih prehranskih rezerv (»napolnili bomo kašče«, »povečali strateške zaloge goriva vseh vrst, od naftnih derivatov do plina in premoga«), določitev najvišjih cen elektrike od 1. 9. 2022 do 31. 8. 2023, 50-odstotno znižanje omrežnine in prispevka za obnovljive vire, ki, kot še napoveduje Golob, »jih bodo sprejemali vse poletje do jeseni«?
Jerajeva: Bomo videli. V tem tednu se bosta z Golobom srečala tudi Janez Janša in Matej Tonin. Upam, da se dogovorijo za take ukrepe, ki bodo koristni. Do sedaj ni bilo tako. Z napovedmi o podražitvi bencina je predsednik vlade povzročil pravo histerijo. Tudi z besedami o odkupu pšenice … Malo prehiter je v besedah. Treba je zadeve premisliti, se pogovoriti, sprejeti najboljšo odločitev in jo realizirati. Moral se bo še veliko naučiti.
DEMOKRACIJA: Odločitev o odstranjevanju žične ograje na južni meji je ministrica Tatjana Bobnar komentirala, češ da je žična ograja popolnoma nesorazmeren ukrep. Varnost bodo po njenih besedah zagotovili na druge načine … Kaj pravite na odstranjevanje žične ograje in na trditev ministrice?
Jerajeva: Menim, da je to napačna odločitev. Zadnje mesece se število ilegalnih prehodov povečuje ravno zaradi takih napovedi. Medtem pa Avstrija, Italija in Madžarska krepijo nadzor na mejah s Slovenijo, da ilegalni prebežniki ne bi prihajali k njim. To otežuje migracije Slovencev, ki legalno prestopajo meje zaradi dela ali drugih zadev. Mislim, da se nam bo to vrnilo kot bumerang. Policistov nimamo dovolj, da bi lahko varovali 200 kilometrov meje. Za nas je dobro, da bo Hrvaška vstopila v schengen in se bo meja EU preselila niže. A do takrat bo veliko škode že narejene.
DEMOKRACIJA: Demografija spada med največje izzive prihodnosti EU, zato je Evropska komisija ustanovila celo poseben resor za demografijo. Komisarka Dubravka Suica pravi, da ima Slovenija eno najslabših demografskih napovedi v EU. Zelo žalostno, da slovenska vlada ukinja urad za demografijo, namesto da bi ga krepila, meni poslanka Romana Tomc. Kaj po vašem mnenju pomeni ukinitev demografskega urada?
Jerajeva: Spet se bomo vrnili na začetek. Če o problemu ne govorimo in se o njem ne poroča, nekateri mislijo, da ga ni. Pa je, in če ga ne rešuješ, postaja vedno večji. Naša vlada je imela načrt, kako povečati rodnost, ločiti socialno politiko od družinske, kako ustvariti dobre razmere za mlade, da se osamosvojijo … Sedaj bo to spet naloga ministrstev in nihče ne bo neposredno zadolžen za reševanje tega problema. Čez nekaj let bomo ugotovili, da smo na slabšem, kot smo bili. Velika škoda, da se urad ukinja.
DEMOKRACIJA: Menite, da bo volilna tekma za predsednika države zanimiva? Zakaj?
Jerajeva: Kaže, da bo, ker je kar nekaj zanimivih kandidatov, upam, da bodo soočenja vsebinska in da bomo zbrali najboljšega predsednika RS. Borut Pahor je svoje delo kar dobro opravil. Trudil se je biti predsednik vseh in želim si, da bo tak tudi novi predsednik ali predsednica. Jaz bom glasovala za dr. Anžeta Logarja.
