Piše: Domen Mezeg (Nova24tv.si)
Na včerajšnjem odboru za pravosodje je bilo na dnevnem redu slovensko “krivosodje”. Poslanci SDS so izrazili svoje nestrinjanje z ravnanjem slovenskega sodnega sistema, ki pogosto deluje krivično, številni primeri pa končajo pred Evropskim sodiščem za človekove pravice. A vse kaže, da sodna veja oblasti na dialog še ni pripravljena. Predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević je sejo zapustil takoj po svojem govoru. Sejo so sicer doslej zaznamovali avtokratsko vodenje in opomini predsedujoče Lene Grgurevič. Koalicija pa je celo izglasovala, vključno s predsednico državnega zbora, “utišanje” opozicijskega poslanca Zvoneta Černača.
— Petra Janša (@petra_jansa) December 6, 2024
Odbor za pravosodje ugotavlja, da je bilo zoper Slovenijo na EU sodišče leta 2023 na ESČP vloženih kar 978 pritožb, kar je trikrat več kot leta 2022, ko je bilo teh 287. Tako se je Slovenija znašla na prvem mestu po številu vloženih pritožb na število prebivalcev. Odbor še ugotavlja, da številni sodniki s svojim delovanjem vzbujajo videz pristranskosti. Odbor ob tem opozarja, da takšno sodstvo ogroža vladavino prava.
Potrebujemo pošteno, neodvisno in nepristransko sodstvo
Za izboljšanje zaupanja v sodstvo po mnenju poslanske skupine potrebujemo usklajena prizadevanja vseh treh vej oblasti, in sicer v smeri večje učinkovitosti, poštenosti, odprtosti in preglednosti. V poslanski skupini so prav tako pozvali vlado, da naj v šestih mesecih skupaj s sodno vejo oblasti pripravi ukrepe, s katerimi bi zagotovili ustavno pravico do javnosti sojenja ter pravico do poštenega, neodvisnega in nepristranskega sojenja itd. Več je na zgoraj priloženem posnetku.
Na sejo je bilo vabljenih tudi več organov s področja pravosodja. Po uvodnem govoru predsedujoče je prvi spregovoril poslanec SDS Žan Mahnič, ki je podal postopkovni predlog. Ta je bil “bolj tehnične narave”. Spomnil je, da je na seji tudi predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević. Mahnič: “Da nam ne bo neprijetno tukaj, bi samo vprašal, če so ga varnostne službe temeljito pregledale, da ni svojega revolverja prinesel v parlament, ker vemo, da se z njim rad fotografira?” Ob tem mu je bil izrečen prvi opomin predsedujoče poslanke Svobode Lene Grgurevič.
Predsednik vrhovnega sodišča z revolverjem meni, da sodstvo ni v krizi
Slednja je sicer prepričana, da prav poslanci hujskajo ljudi proti sodnikom. Spomnila je na nedavno dogajanje pred celjskim sodiščem, incident z avtomobilom RTV Slovenija, ki je provokativno zapeljal v množico protestnikov in tako izzval njihovo jezno reakcijo, ter na besede na seji prisotnega poslanca in prvaka SDS Janeza Janše o začetku upora proti krivosodju. Spomnila je tudi na Janševe besede, da če slovenskemu krivosodju nekdo reče mafija, s tem žali mafijo. Spomnila je še na naslednji zbor pred sodiščem ob naslednji obravnavi v primeru Trenta.
Prepričana je, da spodkopavanje zaupanja v sodnike spodkopava sodni sistem. Predsedujoča posebej obsoja, ko to počne politik. V nadaljevanju je spregovoril predsednik vrhovnega sodišča Đorđević, ki je vnovič spomnil, da so šle zadeve predaleč. Prepričan je, da je nesprejemljivo diskreditiranje sodstva, njegove podreditve oziroma prikrojitve po lastni meri za lastne potrebe in interese. Prepričan je, da sodstvo ni v krizi, temveč da je v krizi družba. Ob tem je pozval k varovanju ustavnega reda Republike Slovenije.
Hoivik: Đorđevićev odhod s seje je nesprejemljiv, uro smo izbrali zaradi njega!
Ob tem je obsodil tudi “agresivne proteste v zvezi s posameznimi sodnimi postopki”. Zatem se je Đorđević opravičil in zapustil sejo, prisotnim pa zaželel “plodno debato”. Spregovorila je tudi generalna državna tožila Katarina Bergant. Vendar pa je s postopkovnim predlogom prednost dobil poslanec SDS Andrej Hoivik, ki je prepričan, da je bilo ravnanje predsednika vrhovnega sodišča nesprejemljivo. Spomnil je, da so uro za sejo izbrali prav zaradi predsednika vrhovnega sodišča.
Zato potrebujejo predsednika sodišča na seji, da lahko na očitke tudi odgovorijo, kar bi bilo demokratično in pravilno. Tudi Bergantova je v nadaljevanju sodstvo skušala prikazati kot žrtev. Izpostavila je nevarnost spodkopavanja neodvisnosti sodne veje oblasti. Kot je še dejala, se na tožilstvu dnevno soočajo s posledicami “nestrpnega in hujskaškega govora”.
Na seji je v nadaljevanju spregovoril tudi prvak SDS Janša. Tudi on se strinja s predsednikom vrhovnega sodišča, da so šle zadeve predaleč. Prvi dokaz za to je po njegovem že uporaba besedišča, tako v predlogu za sejo kot tudi v vseh dosedanjih nastopih na seji. Spomnil je, da se je pred desetletji v tej isti dvorani razpravljalo o napadih, in sicer na JLA ter na pridobitve socialistične revolucije. Po več kot treh desetletjih življenja v samostojni in demokratični državi nasprotna stran vnovič uporablja enak besednjak, kot da ne bi imeli demokracije, kjer nihče ni nad kritiko. Spomnil je na sloviti rek grškega filozofa: “Povejte mi, koga se ne sme kritizirati, in pokažem vam diktatorja!” Ko se za kritiko uporablja beseda “napad” na neko institucijo, ki celo pravi, da sodi v imenu ljudstva, v sodne dvorane pa spušča po dva ali tri predstavnike ljudstva in prepoveduje snemanje senatov (ki sodijo v imenu ljudstva). Janša: “Bog ne daj, da bi lahko javnost kakšno sodno obravnavo v celoti tudi poslušala! Dejansko so stvari šle predaleč!”
Predsednica odbora za pravosodje Lena Grgurevič se je na seji celo spozabila, da predseduje delovnemu telesu državnega zbora in ne organu tožilstva. Kot je opozorila predsednica poslanske skupine SDS Jelka Godec: “Lena Grgurevič je dejala, da ima tožilstvo veliko dela, ker so protesti pred sodiščem kaznivo dejanje, in upa, da bodo zadeve sprocesirali.” Predsednica odbora Grgurevič je celo dejala: “Da ne bom jaz pisala kaznivih dejanj!”
Janša je na seji izpostavil tudi bančne luknje. “Tudi jaz govorim o varovanju ugleda pravne države, samo razloge za padanje tega ugleda si očitno razlagamo različno, ampak smo parlament, smo v demokraciji in menda je to dovoljeno. Mislim na primer, ki sem ga jaz omenil, ko zdaj davkoplačevalci še vedno polnimo bančno luknjo, pri tej konkretni banki blizu pol milijarde, odgovorni pa so dobili družbeno koristno delo. Ni hujše stvari, ki bi krnila ugled sodstva, kot take sodbe,” je povedal Janša.
Mahnič: V vseh teh letih je bilo dokazano, da sodna veja oblasti ni neodvisna od politike
Poslanec SDS Žan Mahnič je na seji povedal, da je bilo skozi leta dokazano, da sodna veja oblasti ni neodvisna od politike. “Ne samo, da se sodniki in tožilci udeležujejo shodov političnih strank, kot smo videli … Zdaj, mogoče se nekateri ne spomnite, ker takrat še niste spremljali politike. Ampak ko sodstvo izda neko odločitev, se tega baje ne sme kritizirati. Ko pa je preiskovalna komisija tega državnega zbora ugotovila in je bilo sprejeto poročilo z glasovi takrat tako koalicije kot opozicije, kakšne umazanije je počel Harij Furlan glede nabave medicinske opreme, kaj je Harij Furlan naredil? Ni spoštoval tega poročila, tožiti je šel Jelko Godec, ki je bila predlagateljica tega poročila. Je kdo takrat zaščitil poslanko? Se je kdo oglasil? Se je kdo iz sodne veje oblasti oglasil in grajal svojega kolega, tako se pa ne obnaša, tega se pa ne kritizira?” se je spraševal Mahnič.
Ko je začel govoriti o krivem sojenju, so ga utišali
Sejo sicer zaznamuje avtokratsko vodenje s strani predsednice odbora za pravosodje Lene Grgurevič. Na neki točki je celo prišlo do parlamentarnega precedensa. Tako je zapisal poslanec SDS Zvone Černač: “Svobodnjaški režim v vsem svojem sijaju: pravkar so mi poslanci Gibanja Svoboda in poslanec Levice vključno z PDZ Klakočar Zupančič izglasovali odvzem besede, ker sem citiral odločbe US, ki so odpravile vse sodbe v zadevi Patria, in začel brati 288. člen KZ, ki govori o krivem sojenju.”
Černač sicer pravi, da zaradi njenega avtoritarnega vodenja sejo zapuščajo celo koalicijski poslanci.
