Piše: Gal Kovač (Nova24tv.si)
Po dolgi pravni in politični sagi je levica napovedala razrešitev članov programskega sveta RTV. Člani Mandatno-volilne komisije Državnega zbora RS bodo 1. junija 2023 glasovali o sklepu, ki članom programskega sveta RTV ukinja zakonito podeljen mandat. Obrazložitev sklepa, tako širša zainteresirana javnost, je pravno nevzdržna. Če bodo nezakoniti sklepi dejansko izglasovani, bo v tem primeru politična oblast pohodila sodno, o zadevi pa bo prej ali slej odločalo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice. A sodna oblast je zaradi dogajanja na ustavnem sodišču že v tem trenutku v škripcih. Pridobili smo mnenje uglednega pravnega strokovnjaka, ki je sicer želel ostati anonimen. Njegova sodba ni zato nič manj pomenljiva. Trdi, da je Slovenija zašla v ustavno krizo.
“Pri zadevi je treba izpostaviti dve vprašanji. Eno je procesno vprašanje o zadržanju, za katerega ni razlogov, da bi se spremenilo, drugo pa je potem vsebinsko vprašanje, kako je bil ta zakon procesno v državnem zboru sprejet. A priori je jasno, da takšnega zakona ne morete sprejemati po hitrem postopku, ki velja za vojno in izredne razmere. Tukaj so brcnili v temo. Ker je bil zakon sprejet na horuk, je Ustavno sodišče zadržalo njegovo izvajanje. Namreč, če bi oblast programske svetnike uspešno odstavila s programskega sveta, potem bi nastale nepopravljive posledice,” je pojasnil.
Pravni strokovnjak se je nato v pogovoru za naš medij lotil procesnega vprašanja, ki je pred ustavnimi sodniki. Zastavlja se vprašanje, ali lahko sedaj razveljavijo oz. izničijo svojo prvotno odločitev, s katero so zadržali ustavno sporen zakon. “Sodna praksa je to možnost zavrnila skozi 28-letno prakso,” je v včerajšnji Areni pojasnil nekdanji ustavni sodnik Zobec in dodal: “Ne samo da tega sodna praksa ne potrjuje, še več, zadržanje v tem primeru je ustavno nujno, ker brez njega pobudniki ne bi imeli nikakršnega sodnega varstva in bi mandati nepovratno prenehali.” Na to mnenje se je nato skliceval tudi pobudnik ustavne presojen spornega zakona dr. Peter Gregorčič, a več o tem kasneje.
Pravne okoliščine se niso spremenile
Naš vir namreč pojasnjuje, da imajo začasna zadržanja zakona povsod isti namen, to je, da se zamrzne pravno situacijo za čas, ko poteka odločanje o zadevi. Iz tega sledi, da je popolnoma nelogično, da bi sedaj Ustavno sodišče zadevo “odmrznilo”. Zakaj? Zato, ker se dejanske okolnosti, ki so pripeljale do prvotne odločitve Ustavnega sodišča niso spremenile. “To enostavno ni logično. Če imate v določenem trenutku mnenje, kot ga ima Ustavno sodišče, da je treba zakon zadržati, saj bi sicer prišlo do nepopravljivih posledic, potem zakona na morete kar tako odmrzniti,” pove pravnik in nato doda, “ker se dejstva medtem niso spremenila!”. Nato ponudi še dodaten, plastičen primer za ponazoritev.
“Gre za procesno vprašanje. Če denimo v očetovski pravdi z materjo, ki ni sposobna skrbeti za otroka, sodišče odloči, da se za čas presoje dodelitve otrok dodeli otroka očetu, potem se naslednji dan ne more premisliti in razveljaviti svoje odločitve. S tem bi namreč ugotovilo, da ni nevarnosti za otroka, kar bi bilo pa v nasprotju z ugotovljenimi dejstvi. To je enostavno nelogično,” pojasni.
Ustavna kriza
Procesni zaplet sicer ne neha buriti duhov. Dogajanje na ustavnem sodišču je pronicalo v javnost. V normalnih razmerah se to ne bi smelo zgoditi. Da se nekaj sila nenavadnega dogaja na US je bilo jasno, ko v zadevi ni bil več poročevalec ustavni sodnik Svetlič, temveč Accetto. Slednji velja za naklonjenega “levi” oblasti. Javnosti so poznana elektronska sporočila, iz katerih je razvidno, da je sodeloval pri pisanju programa stranke SMC, ko je to še vodil nekdanji predsednik Miro Cerar, katerega “tihi podpornik” naj bi bil po lastnih besedah. Ko smo povprašali Ustavno sodišče RS, zakaj v zadevi ni več poročevalec Svetlič, smo prejeli naslednji odgovor: “Spoštovani, v skladu z razporedom dela (V. razdelek) so se sodniki dogovorili, da se zadeva dodeli sodniku Accettu. Razpored dela Ustavnega sodišča RS za čas pomladanskega zasedanja 2023 – Ustavno sodišče Republike Slovenije. Zamenjave poročevalcev niso zelo pogoste, niso pa tudi nič neobičajnega. Sicer pa na US velja, da lahko vedno vsak sodnik predloži svoj variantni predlog odločitve, tudi ko ni poročevalec. Več kot to, ni mogoče reči.”
Kako naprej?
Napovedovanje prihodnosti je nehvaležno opravilo. Na tej točki je težko presoditi, kako bo ustavno sodišče razsodilo. Naš sogovornik trdi, da bi bilo logično, da bi ustavno sodišče sporni zakon, če je sprejelo njegovo zadržanje, tega tudi zelo kritično ocenilo predvsem iz vidika njegovega sprejemanja.
Če bodo člani Mandatno-volilne komisije DZ sprejeli odločitev o razrešitvi devetih programskih svetnikov, bodo nastale nepopravljive posledice, saj bodo ti dokončno zapustili programski svet. “Zadeva bo potem skoraj zagotovo romala na Evropsko sodišče za človekove pravice, ki bi skoraj zagotovo ocenilo, da gre za nedovoljene in nesprejemljive pritiske na RTV. Ko bo zadeva prišla na vrsto v Strasbourgu, bosta minili dve leti ali več,” zaključuje naš sogovornik.
Uzurpaciji sledi ustavna obtožba
Zgodba o poskusu dokončne uzurpacije javnega medija pa bo verjetno še pred romanjem na ESČP doživela prenekateri razplet. Ustavno sodišče je ravno danes prejelo vlogo pobudnika za ustavno presojo novele zakona o RTV dr. Petra Gregorčiča, ki trdi, da bi bila razveljavitev sklepa brez kontradiktornega postopka nedopustna in pravno nemogoča, US pa predlagajo postopek s predhodnim odločanjem.
Kot je zapisal v vlogi, pa bi US z odpravo zadržanja novele zakona kršilo tudi 22. člen Ustave, ki vsem državljanom in tako tudi pobudnikom ustavne presoje zagotavlja pravno varstvo.
Golob napovedal nelegalen način depolitizacije RTV
S prvim junijem bo jasno tudi še nekaj drugega. Nekdanji predsednik vlade in predsednik stranke SDS Janez Janša je namreč povedal, da bo v primeru, da bodo sklepi o razreševanju svetnikov dejansko sprejeti, zadoščeni pogoji za pripravo ustavne obtožbe predsednika vlade. “V bistvu je predsednik vlade Robert Golob vnaprej javno napovedal, da se bodo RTV Slovenija lotili na nelegalen, torej nezakonit način. Po današnji potrditvi teh besed s sklicem MVK je to dovolj za ustavno obtožbo, če bodo predlagani sklepi dejansko sprejeti,” je zapisal Janša.
Gal Kovač