3.5 C
Ljubljana
sobota, 3 decembra, 2022

(POZOR, NUJNO!) Bomo dovolili, da Golobova vlada razdira slovenske družine?! Da javno RTV spreminja v CK ZK?! Da “futra” levičarko birokracijo?!

V prvih sto dneh vladanja je bila vladna koalicija uspešna samo pri kadrovanju. Zaščitni znak te vlade so draginja, inflacija in prazne obljube, poleg tega pa še sprejemanje ter spreminjanje zakonodaje, rušenje vsega, kar je v dobro državljanov sprejela prejšnja vlada pod vodstvom Janeza Janše.

Koalicija strank Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica s podaljškom nevladnikov z Metelkove 6 v Ljubljani na čelu z Niko Kovač in levičarskim Inštitutom 8. marec je v prvih sto dneh zakone spreminjala po hitrem postopku na izrednih sejah državnega zbora, kot da je država v vojnem stanju. V vsem tem času so imeli le eno redno sejo, in sicer maja, in kar 16 izrednih sej, še ena pa je razpisana za petek, 23. septembra. Druga redna seja državnega zbora v tem sklicu pa je razpisana za 26. september. To do konca septembra pomeni 19 sej državnega zbora, od tega 2 redni in 17 izrednih.

Vse to kaže, v kakšni naglici Golobovi spreminjajo zakonodajo in sprejemajo odločitve, hkrati pa se izogibajo odgovorom predsednika vlade Roberta Goloba in ministrov na poslanska vprašanja.

Brez ukrepov proti draginji

V prvih sto dneh Golobova vlada praktično ni sprejela nobenih ukrepov, da bi ublažila draginjo. Zato imajo zelo prav v Slovenski demokratski stranki (SDS), da je šlo v času prvih sto dni Golobove vlade za sto dni absurda, arogance in lahkomiselnosti.

V SDS so zato zahtevali izredno sejo državnega zbora, ta bo predvidoma v petek. Od vlade zahtevajo ukrepe na področju draginje in razloge za nadpovprečno inflacijo v Sloveniji. Vlada sicer zatrjuje, da jih pripravljajo, vendar pa resnejšega ukrepanja državljani ne občutimo.

Škandalozno: podlegli Levici

So pa v koaliciji sami s sabo zelo zadovoljni. Prejšnji četrtek, 15. septembra, so se zbrali na Brdu pri Kranju na prvem vrhu vladne koalicije, kjer so bili navzoči tudi poslanci. Pričakovano in složno so ugotovili, da »vlada dela dobro«. Golob je še dejal, da so se dogovorili, da bodo »še okrepili komunikacijo med različnimi deležniki in institucijami«.

Predsedniki koalicijskih strank Golob, Tanja Fajon in Luka Mesec so se medsebojno hvalili, koalicijski vrh naj bi bil »minil v izrazito prijateljskem ozračju«. Golob pa je slovesno sporočil: »Danes smo izpolnili eno temeljnih obljub naše koalicijske pogodbe, in sicer izhod iz programa boxer.« Gre za nakup vojaških vozil za Slovensko vojsko, a je pri tem zamolčal, da bo Slovenija nemškim proizvajalcem zaradi odstopa od pogodbe plačala kar 70 milijonov pogodbene kazni. Je pa Golob dokazal, da to koalicijo vodi stranka Levica, ki je na državnozborskih volitvah prejela vsega 4,46 odstotka glasov in je s 53.234 glasovi volivcev in volivk za las prestopila štiriodstotni volilni prag za vstop v parlament. Za primerjavo. SDS je prejela 279.897 glasov (5,3-krat več) in je v opoziciji.

Golobova koalicija, v kateri je vse podrejeno minorni ekstremni Levici, nas tako vodi iz Nata v propad. Izhod iz Nata in s tem pod okrilje Rusije in Vladimirja Putina pa je tudi njihov cilj. Odpoved nakupa boxerjev je tako škandalozna odločitev Golobove vlade.

To pa ni prva nadvse sporna odločitev Golobove vlade. Podobne odločitve so sprejemali skoraj tedensko. Razen seveda v tednih, ko so bili na dopustu. Kljub temu so povzročili veliko škodo, dopusta je konec in državljani lahko s strahom gledamo v prihodnje jesenske in zimske tedne in mesece.

Norosti Golobove vlade je treba ustaviti

Na opoziciji je torej, da norosti Golobove vlade ustavi. Opozicijo vodi SDS, iz njenega delovanja pa je razvidno, da v stranki skrbno bedijo nad vsem, kar počnejo Golobovi, ki imajo sicer v državnem zboru zagotovljen glasovalni valjar. Golobovo Gibanje Svoboda ima 41 poslancev, SD sedem in Levica pet. Skupno je to 53 glasov tega valjarja, s čimer lahko sprejmejo skoraj vse, kar si zamislijo.

SDS, vodilna v opoziciji, ima 27 poslancev, še 8 jih ima NSi. Gre za 53 proti 35 v korist Golobovega glasovalnega stroja.

V SDS, največji opozicijski stranki, si zelo prizadevajo za odpravo škodljivih zakonov Golobove vlade. (Danijel Novaković / STA)

Pomagati moramo državljani

Opozicija oz. največja opozicijska stranka sama ne more ustaviti norosti Golobove vlade. Ena prvih norosti je bilo sprejetje treh zakonov po hitrem postopku in brez javne razprave. Spremenili so zakon o vladi, zakon o RTV Slovenija in ukinili izvajanje dolgotrajne oskrbe.

V vseh treh primerih gre za spremembe zakonov, ki prinašajo škodljive posledice za vse državljane Republike Slovenije. S spremembami zakona o vladi nameravajo povečati število ministrstev s 17 na 20. S spremembami zakona o RTV Slovenija želijo podrediti javni zavod RTV Slovenija vladajoči politiki.

Spremembe zakonov bi že začele veljati, če SDS ne bi vložila zahteve za referendume. Norosti Golobove vlade namreč lahko preprečimo le še državljani.

(Foto SDS)

Proti bohotenju birokracije

Vlada je 22. junija sprejela zakon o spremembah zakona o vladi, ki nepremišljeno povečuje število ministrstev s 17 na 20, kar posledično pomeni višje stroške in breme za davkoplačevalce. Zakonske spremembe so tudi dokaz, da so za to vlado prioriteta funkcionarski stolčki, saj želijo z večjim številom ministrstev zagotoviti službe neizvoljenim politikom. Nekatera ministrstva, kot sta ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter ministrstvo za okolje in prostor, nameravajo razdeliti. Prvega vodi Luka Mesec oziroma je v pristojnosti Levice, s tem bi Levica pridobila še eno ministrsko mesto. V drugem primeru pa bi nova ministrica postala propadla političarka Alenka Bratušek, ki je začasno na mestu državne sekretarke na ministrstvu za okolje in prostor.

Pri tem je škandalozno, da ne obstajajo smiselne zaokrožitve področij. Edino smiselna je združitev kohezijske politike in regionalnega razvoja, ki pa ostaja na pol poti, saj lokalno samoupravo pušča v drugem ministrstvu, načrt za okrevanje pa v tretjem. Smiselna bi bila združitev vseh področij in hkrati ukinitev ministrstva za javno upravo, ki po prehodu posameznih področij postaja vsebinsko prazno in nepotrebno.

Nasploh pa bi bilo smiselno krčenje števila ministrstev, ne pa povečanje. Iz predloga zakona in iz javnih objav ob tem, kdo vse bi zasedel ministrske funkcije na novoustanovljenih resorjih, je jasno le, da je treba neizvoljenim politikom zagotoviti dobro plačana delovna mesta.

Po kreativnosti posebej izstopa ministrstvo za solidarno prihodnost, ki si ga je izboril Luka Mesec, predsednik stranke, ki se je komaj prebila v parlament. Novoustanovljeni resor  bi se po sprejeti noveli zakona ukvarjal z vsem po malo, kar ne bi prineslo nobene učinkovitosti, temveč le večjo možnost nastanka nesoglasij, vztrajnega pregovarjanja glede delitve pristojnosti in zmede. Dodajmo še, da je aktualni minister za delo in bodoči za solidarno prihodnost, če bo zakon o vladi sprejet, Luka Mesec na zaslišanju za ministra dejal, da pričakuje, da bo eno leto izgubil samo s tem, da bo vzpostavil ministrstvo.

Državo lahko vodi prepolovljena ekipa

Spomnimo še, da so vladne ekipe v zgodovini Slovenije doslej bile različno številčne. Tako smo na primer v mandatu 2004–2008 imeli 12 ministrstev, v mandatu v letu 2012 pa le dobrih 11. Brez pretiravanja lahko rečemo, da je najbolj vitka in najbolj operativna vlada bila 10. slovenska vlada, ki jo je vodil Janez Janša. Imela je 11 ministrov in ministrico brez resorja, ki je vodila Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Državo torej lahko vodi skoraj za polovico manjša ekipa, kot jo želi aktualna Golobova ekipa.

Pri tem ni nepomembno, da bodo nova ministrstva zahtevala eno leto usklajevanj in drugih postopkov, zaposlovali bodo tudi nove sodelavce in davkoplačevalcem povzročali dodatne stroške. Prej kot o učinkovitosti bi lahko govorili o enem letu mrtvega teka. Če bi spremembe obveljale, bi Slovenija postala tudi absolutna rekorderka med evropskimi državami, vendar v negativnem smislu.

Javni zavod RTV Slovenija si želijo politično podrediti, pri tem pa Golob obžaluje, da jim to ni uspelo še pred jesenskimi lokalnimi volitvami, napoveduje pa »drugačne ukrepe«. Kakšne, ne izda. (Foto: RTVS)

Proti politizaciji RTV Slovenija

Koalicija je spremembe zakona o RTV Slovenija sprejela 14. julija 2022. Zakon je državni zbor obravnaval po nujnem postopku, ki je predpisan za sprejetje zakona zaradi interesov varnosti ali obrambe države, zaradi odprave posledic naravnih nesreč ali zato, da se preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države. Civilna družba in vse institucije, ki imajo običajno možnost predstaviti svoje stališče na zakon, so bile iz postopka prav zaradi nujnosti sprejemanja izločene.

S spremembo organa odločanja si želijo v Golobovi koaliciji dodatno politično podrediti RTV Slovenija. Bistvena sprememba zakona je razrešitev obstoječega programskega in nadzornega sveta ter uvajanje enotnega organa upravljanja in nadzora – Sveta RTV Slovenija. V svet zakona bi bili imenovani samo privilegirani, glasu gledalcev in poslušalcev, plačnikov obveznega RTV-prispevka, v novem svetu ne bi bilo slišati. Svoje predstavnike pa bi dobile nevladne organizacije z Metelkove oziroma levičarskega Inštituta 8. marec. Veliko moč odločanja na RTV Slovenija bi tako dobile nevladne organizacije, ki nimajo z RTV nič skupnega.

Dolgotrajna oskrba. Gre za sistemski zakon, s katerim bi poskrbeli, da bo vsak starostnik svoja zadnja leta preživel brez nepotrebnih stisk in pomanjkanja. (Foto: Freepik)

Proti ukinitvi dolgotrajne oskrbe

V SDS nasprotujejo spremembam zakona o dolgotrajni oskrbi, ker ukinja rešitve, ki urejajo področje dolgotrajne oskrbe z zagotavljanjem pogojev za dostopno, kakovostno in varno obravnavo odraslih oseb, ki zaradi bolezni, starosti, poškodb ali invalidnosti ne zmorejo več samostojno skrbeti zase.

Zakon o dolgotrajni oskrbi je bil konec leta 2021 po več kot 20 letih poskusov in več kot 120 različnih verzijah predlogov v času vlade Janeza Janše končno sprejet. Gre za zakon, ki ureja področje dolgotrajne oskrbe z zagotavljanjem pogojev za dostopno, kakovostno in varno obravnavo odraslih oseb, ki zaradi bolezni, starosti, poškodb ali invalidnosti ne zmorejo več samostojno skrbeti zase. Zakon o dolgotrajni oskrbi vsem državljanom prinaša upanje, da v starosti ne bodo ostali sami ter brez zdravstvene oskrbe in pomoči. Gre za sistemski zakon, s katerim bi poskrbeli, da bo vsak starostnik svoja zadnja leta preživel brez nepotrebnih stisk in pomanjkanja.

Slovenija je bila tudi ena od držav, za katere so evropske institucije vrsto let ugotavljale, da področja dolgotrajne oskrbe nima primerno urejenega. To je bil tudi eden od razlogov, da je sprejetje tega zakona v času vlade Janeza Janše predstavljalo enega od pomembnih mejnikov v Načrtu za okrevanje in odpornost. Prejšnja vlada se je zavedala kompleksnosti ureditve, zato je bil zakon sprejet tako, da se uveljavi oziroma se začne uporabljati postopoma – z enoletnim odlogom oz. s 1. januarjem 2023 v enem delu in s 1. julijem 2024 v drugem delu. Prehodno obdobje je dovolj dolgo za pripravo vsega, kar je potrebno za celovito uveljavitev zakona.

Golobovi brez argumentov

V poslanski skupini SDS so storili vse, da bi preprečili škodljive posledice odločitve koalicije Roberta Goloba, da uveljavitev zakona zamakne, s tem pa tudi reševanje težav na področju dolgotrajne oskrbe. Tako na odboru kot v parlamentarni razpravi so predstavili konkretne argumente, ki so govorili v prid zavrnitvi škodljive novele. Nasprotnih argumentov nismo slišali, razen tega, da birokracija in ZZZS nista pripravljena na uveljavitev zakona, kar pa seveda ni nikakršen argument. Ob tem je treba še poudariti, da se del zakona že izvaja (npr. e-oskrba). Navedbe Gibanja Svoboda, da bodo oskrbnine zaradi napovedanega referenduma višje, ne držijo.

Grozi izguba 1,5 milijarde evrov

Državni zbor RS je vseeno potrdil spremembe zakona o dolgotrajni oskrbi, ki jih je predlagala vlada Roberta Goloba, s katerimi pa se izvajanje enega najpomembnejših in težko pričakovanih zakonov za naše državljane odmika v prihodnost. Še več, obstaja realna bojazen, da zamik pravzaprav pomeni ukinitev poglavitnih rešitev. Poleg tega je uveljavitev mejnikov tudi pogoj za dostopanje do nepovratnih sredstev iz sklada za okrevanje v višini 1,5 milijarde evrov. Zamik zakona, kar predlaga Golobova vlada, bi torej ogrozil izplačilo nepovratnih sredstev v višini 1,5 milijarde evrov!

(Foto: Shutterstock)

V državi poteka zbiranje podpisov za razpis treh zakonodajnih referendumov.

Škodljivi zakoni so trije, in sicer:

  • zakon, ki javni zavod RTV Slovenija podreja vladajoči politiki,
  • zakon, ki povečuje število ministrstev s 17 na 20 in
  • zakon, ki ukinja izvajanje dolgotrajne oskrbe.

 

 Kako lahko oddamo podpis podpore referendumom?

  1. Obrazec lahko podpišemo osebno na kateri koli upravni enoti

Za podpis podpore referendumom potrebujemo obrazce, ki so dosegljivi na spletni strani upravnih enot, od koder si jih lahko natisnemo. Obrazce lahko poiščemo tudi na stojnicah ob upravnih enotah ali krajevnih uradih, kjer so navzoči tudi aktivisti, ki zbirajo podpise.

Pomembno pri izpolnjevanju obrazcev je, da s tiskanimi črkami izpolnimo osebne podatke (ime in priimek, datum rojstva in stalno prebivališče). Obrazec moramo nujno podpisati šele na upravni enoti / krajevnem uradu pred uradno osebo. V primeru, da obrazca ne podpišemo pred uradno osebo, bo naš podpis neveljaven. Ob podpisu potrebujemo tudi svojo veljavno javno listino (osebna izkaznica / potni list / vozniško dovoljenje / maloobmejna prepustnica / orožna listina).  Naročanje na nobeni upravni enoti za ta namen ni potrebno.

Izpolnjeni in na upravni enoti podpisani obrazec nato izročimo zbiralcem na stojnici, če teh ni, pa obrazec pošljemo po pošti na naslov:

Slovenska demokratska stranka, Trstenjakova 8, 1000 Ljubljana

  1. Podpišemo lahko elektronsko prek e-Uprave

Za podpis podpore prek e-Uprave kliknimo le na ustrezne povezave, ki nas bodo pripeljale neposredno na stran za podpis referendumske pobude. Pogoj za podpis prek e-Uprave je digitalno potrdilo (SIGEN-CA, POŠTA CA, AC NLB in Halcom CA).

  1. Prebivališče v tujini / volivci v bolnišnicah, DSO in zavodih za invalidne osebe / bolni in invalidi

Volivke in volivci s stalnim ali začasnim prebivališčem v tujini brez digitalnega potrdila lahko svoj podpis oddajo na diplomatskih predstavništvih in konzulatih Republike Slovenije.

Volivke in volivci v bolnišnicah, domovih za starejše občane ali zavodih za invalidne osebe brez digitalnega potrdila lahko referendumsko pobudo podpišejo pri posebej za to pooblaščeni osebi organa oz. zavoda.

Bolni in invalidi, ki ne morejo na upravno enoto in nimajo digitalnega podpisa, lahko zahtevo za obisk na domu upravni enoti sporočijo po telefonu oziroma prek elektronske pošte ali navadne pošte. V zahtevi je treba navesti svoje osebne podatke, naslov stalnega prebivališča, telefonsko številko z navedbo, da se zaradi bolezni ali invalidnosti ne morejo osebno zglasiti pred upravnim organom. Uradna oseba jih bo obiskala na zahtevo, invalidnosti ali bolezni ni treba dokazovati. Upravni organ bo prosilca po telefonu obvestil o obisku uradne osebe na domu.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine