Piše: C. R, STA
Opozicijske poslanske skupine so po pričakovanjih kritične do predloga rebalansa letošnjega državnega proračuna. Očitajo mu preskromno pomoč gospodarstvu in ljudem, opozarjajo na visok primanjkljaj, pozivajo k ugodnejši davčni politiki. Poslanci koalicijskih strank mu napovedujejo podporo.
Po predlogu naj bi proračun leto 2023 končal s primanjkljajem v višini 2,9 milijarde evrov. Tako visok primanjkljaj pa pomeni tudi dodatno zadolževanje, kar se zdi poslanki SDS zaskrbljujoče. Obresti so namreč visoke in bodo še višje, zato se zadolževanje trenutno ne izplača, še posebej, če država ta sredstva namenja za plače in tekoče transferje, je dejala.
Koaliciji je očitala, da ji ni mar za ljudi. “Za vas je pomembno, da imate več ministrstev, več državnih sekretarjev, več kabinetnih zaposlitev in več fikusov,” je dejala. Pomoč gospodarstvu in ljudem ni zadostna, njihove konkretne izzive bi morali dodatno nasloviti, je zahtevala.
Tudi Jernej Vrtovec (NSi) je opozoril na visok načrtovani primanjkljaj, “v bistvu tretji največji primanjkljaj v zgodovini Slovenije”.
Pozval je predvsem k ustvarjanju pogojev za izboljšanje gospodarske klime. “Srednjeročno in dolgoročno bo pomembno, da bo država ustvarila stabilno, predvidljivo in prijazno poslovno okolje, ki bo omogočilo nagrajevanje tistih, ki ustvarjajo visoko dodano vrednost,” je dejal. Namesto dodeljevanja državnih subvencij se mu ob tem zdijo bolj pomembni nagrajevanje najbolj ustvarjalnih, hitrejši postopki, nizke davčne obremenitve ter stabilnost regulatornega okvirja.
Finančnega ministra Klemna Boštjančiča je pozval k razbremenitvi plač. “Imamo tretje najbolj obdavčene plače v državah OECD in v tem letu bi morali nekaj narediti na tem, da bi razbremenili plače in omogočili ljudem višje plače,” je dejal Vrtovec.
V koaliciji menijo, da se vlada z rebalansom ustrezno odziva na aktualne zahtevne in negotove razmere. “Vlada z rebalansom še naprej sledi svoji temeljni usmeritvi v zahtevnem času energetske krize in draginje, to je pomoč najranljivejšim med prebivalstvom in podpora gospodarstvu,” je dejala Andreja Kert (Svoboda).
Za obravnavani dokument si ministrstvo za finance in vlada po njenih besedah zaslužita pohvalo. “Rebalans je tako na prihodkovni kot odhodkovni strani načrtovan realno, omogoča tekoče izvajanje vladnih nalog, hkrati pa vzpostavlja fiskalni napor, ki bo omogočal nadaljnje zniževanje javnofinančnega primanjkljaja,” je dejala. Postopno naj bi se zniževal tudi dolg države.
Soniboj Knežak (SD) je izpostavil, da delež sredstev za investicije ostaja visok, predvsem na račun evropskih sredstev. “Proračun tudi z rebalansom ostaja v veliki meri naravnan razvojno in v dobro ljudi,” pa je dodal Milan Jakopovič (Levica). Oba sta se med drugim zavzela za ukrepe, ki bodo krepili socialno državo.
S predlogom rebalansa, ki po besedah premierja Roberta Goloba potrjuje optimistična pričakovanja iz lanske jeseni, ko je vlada pripravljala letošnji proračun, se letošnji odhodki državnega proračuna znižujejo za 609 milijonov evrov na nekaj manj kot 16,1 milijarde evrov. Prihodkov pa naj bi se v proračun steklo 13,1 milijarde evrov oz. 233 milijonov evrov, kot je predvideno zdaj. Poslanci bodo o njem glasovali v četrtek.
