Piše: Sara Kovač (Nova24tv.si)
Predsednica Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti Eva Irgl je zaradi kaotičnih in nevarnih razmer v zdravstvu sklicala nujno sejo komisije. V uvodu je med drugim poudarila, da je nesprejemljivo, da so nekateri ljudje kar čez noč ostali brez zdravnika – in to brez vsakega obvestila. Pred dvema letoma je bilo brez izbranega zdravnika 70 tisoč ljudi, pred enim letom 100 tisoč, danes je neopredeljenih že 130 tisoč oseb. V Ljubljani, kjer je ta problem najbolj pereč, smo bili priča žalostnemu prizoru, ko so ljudje sredi noči v vrsti stali pred zdravstvenim domom. Ljubljanski župan Zoran Janković se seje žal ni udeležil, ravno tako ni bilo ministra za zdravstvo.
Predsednica Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti Eva Irgl je zaradi kaotičnih in nevarnih razmer v zdravstvu sklicala nujno sejo komisije. Na seji bosta med drugimi svoj pogled in odgovore lahko podala zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan in župan Ljubljane Zoran Janković, ki sta v preteklih dneh s svojim nenavadnim odnosom polnila naslovnice časopisov, smo napovedali včeraj. Na sejo komisije, kjer se bo obravnavalo “kršenje zakonskih pravic in z ustavo določene pravice do zdravstvenega varstva državljankam in državljanom brez osebnega zdravnika”, je vabljena tudi vrsta drugih deležnikov iz zdravstvenega varstva. Irglova je med drugim pojasnila, da je sklicala sejo komisije, ker se je več kot 130 tisoč ljudi znašlo v hudi stiski, saj so praktično čez noč ostali brez osebnega zdravnika, čeprav plačujejo obvezno zdravstveno zavarovanje. S tem jim je kršena ustavna pravica do zdravstvenega varstva in pravice, ki izhajajo iz obveznega zavarovanja.
Minister za zdravstvo se seje sicer ni udeležil, namesto njega je bila prisotna državna sekretarka Tjaša Vidic. Prav tako na sejo ni prišel župan Janković, opravičili so se tudi Mladi zdravniki. Po besedah Irglove je namen seje ugotoviti stanje na področju zdravstva predvsem glede pomanjkanja osebnih zdravnikov. Situacija v zdravstvu je izjemno zahtevna, niso pa vsi problemi od danes, na čakalne vrste, korupcijo v zdravstvu, pomanjkanje družinskih zdravnikov se je opozarjalo že dolgo. So pa težave v zadnjih mesecih še posebej eskalirale. Določene rešitve se sicer že uveljavljajo, na primer ustanovitev ambulant za neopredeljene paciente, ni pa nujno, da se bo ta rešitev tudi dolgoročno izkazala za uspešno oziroma to niti ne bi smela biti dolgoročna rešitev. Pacient namreč plačuje obvezno zdravstveno zavarovanje, kar bi mu tudi moralo zagotavljati pravice.
Tjaša Vidic (Foto: zajetje zaslona)
Državna sekretarka Tjaša Vidic je izpostavila, da težave v zdravstvu niso nove, po njenih besedah gre za podedovano zgodbo. V nadaljevanju je izpostavila tudi to, da bi bilo treba opredeliti, kdo sploh so neopredeljeni pacienti. Tudi sama je na primer že pred časom ostala brez zdravnika, pa doslej še ni našla časa, da bi se opredelila. Po njenih besedah bi bilo treba izvesti analizo, kdo pravzaprav sodi v kakšno kategorijo. Meni, da je vsaj med 20 do 30 tisoč ljudi, ki se preprosto ne želijo opredeliti oziroma nimajo te potrebe. Potem so tu še tuji državljani, ki so tudi brez osebnega zdravnika, šele na koncu pride skupina ljudi, ki zaradi razmer ne pridejo do njega – to naj bi se najbolj pogosto dogajalo v Ljubljani. Čeprav se je minister pred kratkim opravičil ljubljanskemu županu, je državna sekretarka večkrat vsaj med vrsticami s prstom pokazala prav na občino, ki je ustanovitelj ZDL, od koder je v zadnjih letih odšlo večje število družinskih zdravnikov. Pripomnila je, da bi verjetno že dvigovanje telefonov v zdravstvenem domu pripomoglo k boljšemu delovanju zdravstva na primarni ravni. Poleg tega je po njeni oceni tudi zdravstvena pismenost ljudi je na nizki ravni, ljudje pa ves čas s prstom kažejo na ministra. Po mnenju Vidičeve še ni preteklo dovolj časa, da bi lahko merili uspešnost ambulant za neopredeljene, sistemske rešitve pa naj bi po napovedih prišle tekom tega leta. Kljub temu se ji zdi, da so ambulante za neopredeljene velik korak do tega, da se lahko zmanjšuje očitke glede kršenja ustavnih pravic.
Peter Svetina (Foto: zajetje zaslona)
Skrb za lastno zdravje ne zadeva le posameznika, ampak njegovo ravnanje vpliva tudi na zdravje večine
Varuh človekovih pravic Peter Svetina je zaskrbljen zaradi stanja ob pomanjkanju družinskih zdravnikov, že pred časom je povedal, da je po njegovem mnenju stanje alarmantno. “Resnično sem pretresen nad dogajanjem,” je dodal na današnji seji in pojasnil, da ne razume, da v dobi digitalizacije ljudje stojijo v vrsti pred zdravstvenim domom. Na razmere v zdravstvu so sicer opozarjali že dolgo časa, a se po oceni Svetine stanje le še slabša. Pravica do zdravstvenega varstva je po njegovem opozorilu temeljna človekova pravica, ki jo zagotavlja ustava. “To ni nekaj nadstandardnega, ampak najbolj osnovna pravica, ki izhaja iz obveznega zdravstvenega zavarovanja,” je ponovno opomnil. Opozoril je, da je država odgovorna za učinkovito izvajanje zdravstvene dejavnosti, vzpostaviti pa mora ustrezno delujočo mrežo zdravstvenih služb na primarni, sekundarni in terciarni ravni. Z ustreznimi ukrepi mora po njegovih besedah tudi zagotoviti, da bodo vsi ljudje deležni potrebnih preventivnih in kurativnih zdravstvenih ukrepov, ko jih potrebujejo. Dostopnost do zdravnika in kakovostno zdravljenje je izpostavil kot ključna elementa zdravstvenega varstva, zato je v skladu s svojimi pristojnostmi že ukrepal ter od Mestne občine Ljubljana in vodstva ZD Ljubljana zahteval pojasnila v roku osmih dni. Odgovorov še ni prejel. Še enkrat je opozoril, naj se preneha s prelaganjem odgovornosti, ampak naj se prične konstruktivno sodelovati v korist bolnikov. “Trenutno stanje je še en primer velikega in sistematičnega kršenja pravic prebivalk in prebivalcev, ki je nedopusten,” je še poudaril Svetina in povedal, da so tudi že pričeli z analizo dostopnosti do zdravstvenih v vseh slovenskih zdravstvenih domovih.
Bojana Beović (Foto: zajetje zaslona)
Že predsednica Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti je opozorila, da je eden večjih problemov slovenskega zdravstva tudi ta, da v zadnjih 10 letih nismo pridobili novih mladih kadrov. Tudi zadnji razpisi specializacij niso prinesli rešitev, na voljo je bilo 53 prostih mest za družinske zdravnike, prijavilo se jih je le 12. Tako primanjkuje že 300 družinskih zdravnikov – kot je povedala državna sekretarka, bi bilo treba najti načine, da bi bila ta specializacija med bolj zaželenimi. Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije dr. Bojana Beović je na začetku pojasnila, da v medijih večkrat zasledi napačno informacijo, Zdravniška zbornica namreč že od leta 2017 ni več odgovorna za število oziroma seznam specializantskih mest, to sedaj opravljajo na ministrstvu za zdravje. Bi pa bilo po njenem mnenju verjetno tudi smiselno bolj strateško porazdeliti mesta na specializacijah – z namenom, da bi dobili specialiste, ki jih v državi najbolj potrebujemo oziroma da se stroka uravnoteži. Beovićeva je opozorila, da gre sicer za širši problem, ne zgolj na področju družinske medicine. Tudi število neopredeljenih pacientov po njenih podatkih vsa leta niha, je pa situacija sedaj postala bolj vidna zaradi stanja v Ljubljani, kjer je v zadnjih dveh letih odpoved dala skoraj tretjina družinskih zdravnikov. Je pa treba povedati, da se je povečalo tudi število zavarovanih oseb, in sicer za 8 odstotkov. Poleg tega se je povečalo tudi število kontaktov z zdravnikom, sploh na račun kontaktov na daljavo in kratkih obiskov – slednji so v veliki meri administrativne narave. Administrativni postopki povzročajo preglavice tudi prihodu tujih zdravnikov, kar bi bilo treba urediti, ob tem je Beovićeva sicer poudarila, da se po drugu strani z nižanjem potrebne ravni medicinskega znanja in znanja slovenskega jezika ne strinjajo. Beovićeva je med drugim še poudarila, da bi bilo treba v Sloveniji zagotoviti boljše pogoje za zdravstvene delavce na splošno – delež zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu imamo v Sloveniji namreč nižji odstotek kot države OECD.
Foto: STA
Izredna seja ljubljanskega mestnega sveta o zdravstvu bo v ponedeljek
Medtem STA poroča, da bo izredna seja ljubljanskega mestnega sveta o zdravstvu potekala v ponedeljek, je na današnji novinarski konferenci povedal Janković. Zahtevo za sklic izredne seje je podpisalo 16 mestnih svetnikov, pripravili pa so 13 sklepov za izboljšanje dostopa do zdravstvenih storitev v Ljubljani. Med svetniki, ki so podpisali zahtevo za sklic izredne seje, pa ni dveh svetnikov SD, ki sta se po Jankovićevih besedah podpisu odrekla, ker so med 13 točkami tudi take, ki presegajo kompetence mestne občine in jih mora urediti država ter ker zagovarjajo javno zdravstvo, tega pa v teh sklepih ne zasledijo. Dejal je, da je zanimivo, da se rešitve nanašajo le na Zdravstveni dom Ljubljana, čeprav so v Ljubljani trije zdravstveni domovi, poleg ZD Ljubljana še Železniški zdravstveni dom in Zdravstveni dom za študente. Morda ni opazil, da je največ težav ravno v ZDL? “Vse, kar se dogaja v zdravstvenem domu Ljubljana, je moja odgovornost,” pa je dejala direktorica ZD Ljubljana Antonija Poplas Susić. Dodala je, da so odnosi, vzdušja, razvoj, novosti, implementacija domena direktorja in ožjega vodstva. Njena naloga pa je obdržati zdravstveni dom v čim boljši kondiciji s kadrom in resursi. Ob njenih besedah sicer ni bilo zaznati zavedanja, da ji po mnenju mnogih očitno ni uspelo ustvariti dobrih delovnih pogojev in prijetega vzdušja – stanje pa jasno kaže tudi na to, da ji ni uspelo obdržati zdravstvenega doma v čim boljši kondiciji s kadrom. Na očitke, da je za stanje zdravstva v Ljubljani kriva sama, je po poročanju STA odgovorila, da te “na koncu pokažejo in te profilirajo rezultati, ne pa kazanje s prstom na enega, drugega ali pa tretjega“.
Na nesprejemljive razmere v zdravstvu opozorila tudi Komisija za nadzor javnih financ
Razmere v slovenskem zdravstvu so nesprejemljive in bodo lahko v primeru tožb tistih, ki ne morejo do osebnega zdravnika, še dodatno obremenile javne finance, so opozorili člani komisije DZ za nadzor javnih financ. Predsednik komisije Jernej Vrtovec (NSi) je ocenil, da zdravstveni sistem nedvomno potrebuje reorganizacijo. “Storitev moramo torej obvezno plačevati, a je ne dobimo. Kdo bo ljudem povrnil to škodo? In kdo bo prevzel javnofinančno breme, če pride do tožb,” je vprašal prisotne predstavnike vlade in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Slednjemu je očital, da še vedno deluje na centralno-planski način, s čimer v sodobnih razmerah ne more ponuditi zadovoljivih storitev, poroča STA. Generalna direktorica ZZZS Tatjana Mlakar je zavrnila očitke o neučinkovitem delovanju zavoda. Ta po njenih besedah dela vse, kar je v njegovi moči, da bi prispeval k omilitvi težav zdravstvenega sistema, a ima omejene pristojnosti in možnosti. Med drugim je pozvala k prečiščenju čakalnih seznamov za zdravstvene storitve in digitalizaciji zdravstvenega sistema.
Po koncu seje je sporočilo za javost objavila predsednica komisije Eva Irgl. Sporočilo objavljamo v celoti:
Spoštovani,
predsednica Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti Eva Irgl je za danes sklicala nujno sejo komisije, na kateri so se člani komisije seznanili z zadnjimi informacijami v zvezi z razmerami na področju družinske medicine, zlasti glede izrazitega pomanjkanja osebnih zdravnikov.
Razmere na področju družinske medicine so namreč številnim Slovencem, kot je dejala Eva Irgl, povzročile ogromne stiske, hkrati pa so jim kršene številne pravice. Vsak, ki plačuje obvezno zdravstveno zavarovanje, naj bi namreč imel pravico do izbire osebnega zdravnika. Danes pa je brez osebnega zdravnika kar 130 tisoč ljudi, največ v Ljubljani, na Ravnah na Koroškem in v Mariboru, nikakor pa ne smemo pozabiti niti na primanjkljaj zdravnikov v DSO-jih, ki že ogroža kakovost zdravniške oskrbe in s tem tudi zdravje stanovalcev.
Po besedah Eve Irgl je nesprejemljivo, da so nekateri kar čez noč ostali brez osebnega zdravnika. Kot je dejala, bi bila stiska ljudi manjša, če bi bila situacija s tistimi, ki so ostali brez zdravnika in ki plačujejo obvezno zdravstveno zavarovanje, vsaj primerno skomunicirana.
Na seji Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti je Eva Irgl izpostavila še dejstvo, da so mnogi družinski zdravniki preobremenjeni, bistveno pa je, da si za pacienta ne morejo vzeti toliko časa, kot bi si želeli tako zdravniki kot uporabniki. Izpostavila je tudi nedopustne prizore, ki smo jih spremljali v Ljubljani, ko so ljudje sredi noči čakali pred ZD Ljubljana, da bi opredelili osebnega zdravnika. S stališčem predsednice komisije se je strinjal tudi Varuh človekovih pravic Peter Svetina in poudaril, da pravica do zdravstvenega varstva ni nadstandardna pravica, temveč temeljna pravica. Eva Irgl je izpostavila tudi podatek, da bi v Sloveniji po oceni Evropske komisije morali zaposliti 1000 zdravnikov, da bi dosegli povprečje EU. Prav tako sta po oceni stroke glavna problema, da v zadnjih 10 letih nismo uspeli pridobiti novih mladih kadrov in da nujno potrebujemo izboljšave delovnih pogojev, pri čemer je izpostavila predvsem zdrave delovne odnose, ki so predpogoj za uspešno delo na vseh področjih. Temu je pritrdila tudi predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović, ki je dejala, da bo treba v Sloveniji zagotoviti boljše pogoje za zdravstvene delavce na splošno, pri nas je namreč v zdravstvu in socialnem varstvu zaposlenih 6 odstotkov, za OECD pa je v povprečju ta številka 10 odstotkov.
Predsednica Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti Eva Irgl je ob vsem tem izpostavila 51. člen Ustave RS, ki vsakomur zagotavlja pravico do zdravstvenega varstva pod pogoji, ki jih določa zakon. Varovanje zdravja mnogih ljudi pa je v situaciji, v kateri smo danes na preizkušnji, na preizkušnji so zakonska določila, na preizkušnji pa je s tem tudi 51. člen Ustave RS.
Gre za zahtevno stanje, ki zahteva takojšnje rešitve, zato je s sklicem seje predsednica Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti Eva Irgl predlagala, da komisija pozove Ministrstvo za zdravje, da nemudoma pripravi učinkovite kratkoročne in dolgoročne ukrepe, s katerimi bo preprečilo kršitev ustavne pravice do zdravstvenega varstva.
