Piše: Domen Mezeg / Nova24tv
“Ne drži. Gradivo je bilo predloženo šele nekaj dni nazaj, je strateške narave, mora ga pred vlado obravnavati pristojni odbor, ki za presojo potrebuje podatke o kadrovskih potrebah gospodarstva, javnega sektorja in države nasploh,” se je predsednik vlade Janez Janša odzval na zavajanje pristranskega osrednjega medija. Obenem je tiste, ki trdijo, da je rok za objavo razpisa 1. februar, vprašal, zakaj so odlašali s pripravo gradiva.
Predsednik vlade Janez Janša, se je odzval na zavajanje osrednjega državnega dnevnika, v katerem so med drugim navedli sledeče: “Janša zaustavil objavo razpisa o vpisu na fakultetni študij. Vlada včeraj presenetljivo ni dala soglasja k objavi razpisa za vpis v študijskem letu 2021/2022. Vpis na fakultete za letošnjo generacijo bi bil lahko ogrožen.” Premier je ob tem stvar pojasnil s tem, da je bilo ustrezno gradivo predloženo šele pred nekaj dnevi in je strateške narave, zato ga mora pred vlado obravnavati pristojni odbor, ta pa za presojo potrebuje podatke, ki se nanašajo na kadrovske potrebe v gospodarstvu, v javnem sektorju in na splošno v državi. Janša je na konferenci še dejal, da delitev vpisov na fakultete spada med temeljne strateške in razvojne dokumente države in ne more biti zbirka želja tistih, ki fakultete vodijo, saj gre za denar davkoplačevalcev.
Ob tem je še pojasnil, da se je razpis popravljalo že v letih med 2004 in 2008, da se ne bi izobraževalo na tisoče mladih, ki bodo posledično ostali brez pravih možnosti za delo, tako doma kot tudi v EU. Vlada ob tem namerava upoštevati tako gospodarske potrebe, kot tudi tiste v javnem sektorju in v državi, obenem pa slediti viziji, da Slovenija postane “digitalna, zelena in inovativna država”, torej je treba med drugim podpreti vpis na informatiko in računalništvo. Kot je še navedel so predlagana razmerja sledeča: 39 odstotkov za umetnost, humanistiko in družboslovje, 37 odstotkov za naravoslovje, tehniko in IKT, deset odstotkov za zdravstvo in socialo, šest odstotkov za transport, varnost, gostinstvo in turizem ter osebne storitve, sedem odstotkov za izobraževanje ter dva odstotka za kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo. V časniku je še navedeno, da so glede vladne odločitve v Študentski organizaciji Slovenije oziroma v ŠOS-u negativno naravnani, saj so prepričani, da gre za poseganje v visokošolsko avtonomijo.
Kot so v študentski organizaciji še prepričani, se je v vseh mandatih Janše dogajalo podobno, ob čemer so navedli svoj boleč spomin na čas, ko je pristojno ministrstvo zmanjšalo število vpisnih mest na družboslovnih študijskih smereh. Ob tem se bojijo, da bi se utegnilo ponovno omejevati število vpisnih mest na javnih univerzah ter posledično spodbujalo vpis na zasebne visokošolske zavode. Prepričani pa so še, da potrebe trga dela ne morejo biti edini kriterij, ki ga gre upoštevati ter da vlada, glede potreb na trgu dela, razmišlja bolj kratkoročno kot dolgoročno. Po revoluciji pa je zadišalo tudi v drugih krogih. V javnosti se je na primer oglasil znani, antisemitsko naravnani proračunski “koritar” Darko Štrajn, sicer predsednik društva Alternativna akademija, ki se je svoj čas imenovala Liberalna akademija, in ki jo je Štrajn menda zlorabljal za molzenje davkoplačevalskega denarja.
Oglasil se je tudi proračunski “koritar” Štrajn, čigar Alternativna akademija slovi po požrešnem izčrpavanju proračuna
Sicer gre le za enega iz kategorije intelektualnih “fijakarskih konjev” kamor spadata še Miha Kordiš in Domen Savič, in ki verjamejo izključno v svojo resnico, njihovega “prav” pa ne more “premakniti” niti “buldožer”. Štrajn se je ob tem, v svojem revolucionarnem slogu znesel nad šolsko ministrico Simono Kustec, ki jo je grdo napadel: “Če ministrica ne bo zavzela odločne drže in obsodila grobe avtoritarne intervencije na področje univerze in če tega ne bo storila njena stranka SMC, bo domači in mednarodni javnosti dala jasno vedeti, da aktivno sodeluje pri najbolj brutalni in samovoljni demontaži države z aktom posega v delovanje javnega izobraževanja.” Obenem so z uporom vladi zagrozili tudi pri visokošolskem sindikatu, zaskrbljenost nad vladno potezo pa je izrazil še rektor ljubljanske univerze Igor Papič, rekoč: “Lahko bi bil ogrožen vpis cele generacije na fakultete.”
dr. Simona Kustec (Foto: STA)
Ta je še najbolj zaslovel po svojem uporu proti vladnemu odloku glede nošenja mask v predavalnicah, odlikoval pa se je tudi s tem, da je Univerza v Ljubljani ob koncu leta 2018 za zaslužna profesorja nagradila dr. Cirila Ribičiča in dr. Jadrana Mačka. Gre za sinova dveh spornih partijskih funkcionarjev bivšega režima, Mitje Ribičiča in Ivana Mačka. Oba pokojna partijska funkcionarja sta si kariero v komunistični hierarhiji ustvarila že med 2. svetovno vojno kot poveljnik in oficir OZNE, predhodnice UDBE. Je bil pa Papič v preteklosti navdušen nad prizadevanji za ukinitev zasebnih visokošolskih zavodov. Pričakovano pa so se oglasili tudi v anarho-komunistični Levici, kjer so napovedali “nujen sklic odbora državnega zbora za izobraževanje”, saj menijo, da ima vlada težave z avtonomijo univerze, kritičnim mišljenjem in svobodo izražanja. Prepričani so še, da si skuša vlada podrediti institucije, ki so namenjene izobraževanju in znanju.
