Piše: Gašper Blažič
Potem ko je predsednik stranke Resni.ca Zoran Stevanović pokril dolgove do delavcev, ki jim je bil plačilo dolžan poslanec iste stranke Boris Mijič, so se slednjega lotili z novo afero.
Mijič naj bi se predstavljal z napačno navedeno izobrazbo, in sicer kot diplomirani inženir gradbeništva. Portal Necenzurirano, ki sicer velja za nekakšen hišni medij Golobove Svobode, navaja, da Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo nima podatka, da bi Mijič diplomiral. Kar pomeni, da podatek o njegovi izobrazbi ne drži.
Želijo spreminjati razmerja med strankami
Iz stranke Resni.ca so sporočili, da pred volitvami niso preverjali stopnje izobrazbe. »Ob pripravi kandidatnih list stopnje izobrazbe nismo preverjali, saj ta po zakonodaji ni pogoj za opravljanje poslanske funkcije niti ne vpliva na delo poslanca,« so navedli. Stevanović naj bi bil kasneje precej razjarjen in je navedel možnost, da bi Mijiča zaradi laži o izobrazbi lahko izključili iz stranke. Kar sicer ne bi bistveno vplivalo na razmerje sil. Ustava ima namreč sistemsko anomalijo, ki omogoča poslancu, da poljubno prestopa iz en poslanske skupine v drugo ali postane nepovezani poslanec, ni mu pa treba vrniti mandata.
A bistvo problema je nekje drugje. Predvsem stranka Levica zdaj pritiska na Mijiča, da odstopi in vrne svoj poslanski mandat. Toda v ozadju je povsem jasna računica: v prvih šestih mesecih po volitvah oziroma po potrditvi poslanskih mandatov (ko so rezultati volitev uradno potrjeni) odstop poslanca ne pomeni, da ga avtomatsko nasledi naslednji na listi, pač pa so potrebne nadomestne volitve v volilni enoti, v kateri je bil poslanec izvoljen. V tem primeru v osmi volilni enoti. Mijič je bil sicer izvoljen v Gornji Radgoni, a v primeru njegovega odstopa bi se za njegovo mesto lahko potegovali kandidati vseh strank. Očitno tranzicijska levica računa, da bi lahko na ta račun izboljšala razmerje sil, saj je Resni.ca v tem primeru pač na strani vlade. Toda zagotovo v osmi volilni enoti ne bi imeli lahkega dela, saj je prav tam SDS krepko premagala Svobodo na letošnjih volitvah. Če bi bili izidi volitev takšni kot v osmi volilni enoti (severovzhodna Slovenija), bi imela desna sredina zelo trdno večino. Zato je mogoče pričakovati, da bodo Mijiča kot »najšibkejši člen« naskakovali še nekaj časa, zagotovo vsaj do sredine oktobra. Vprašanje pa je, ali bo naredil tako kot nekdanji poslanec stranke DeSUS Ivan Simčič, ki je raje zapustil poslansko skupino DeSUS, kot da bi vrnil mandat.
Čalušićeva in »administrativna napaka«
V primeru izobrazbe pa se pojavlja še en problem. Namreč ta, da je prejšnja oblast postavila standard, da je napačno navajanje izobrazbe posledica »administrativne napake«. Ko je bila v času prejšnjega mandata tedanja poslanka Svobode Mateja Čalušić pod drobnogledom, ker je imela navedeno univerzitetno diplomo (dejanska stopnja izobrazbe je bila nekoliko nižja), se je izgovorila prav na administrativno napako. To so na spletni strani DZ hitro popravili in od takrat naprej nihče več ni govoril o tem. Tako kot za poslanca tudi za funkcijo ministra izobrazba bojda ni tako pomembna. Poslanec in predsednik SD Matjaž Han denimo – v prejšnji vladi je bil minister, pristojen za gospodarstvo – ima srednješolsko izobrazbo, ima pa tudi precej izkušenj s podjetništvom ter vodenjem občine Radeče. Vprašanje ob tem pa je, ali je Mijič svojo izobrazbo res nalašč narobe prikazal ali pa je šlo zgolj za nerodnost. Ob tem naj spomnimo, da je denimo Gregor Golobič leta 2008 v predvolilni kampanji zamolčal svoj lastniški delež v podjetju Ultra Sum, nato pa je ob izbruhu afere Ultra v času Pahorjeve vlade vendarle priznal, da je javnost vlekel za nos. Golobiču je v bran stopil celo tedanji predsednik republike Danilo Türk, češ da je Golobič naredil »napako« in se opravičil, torej mu je treba dati novo priložnost. Sedanja predsednica Nataša Pirc Musar, ki se zgleduje po »tretjerazrednem« predsedniku, pa ima zdaj težavo. V času četrte Janševe vlade je namreč zelo glasna v svojih komentarjih, medtem ko mainstream mediji molčijo o precej nenavadnem dogajanju v Veliki Britaniji, kjer so poskrbeli za likvidacijo »poštnega nabiralnika«, povezanega z Rusko dačo.
Alenki Bratušek odpustki za plagiat
Primerov, kako je tranzicijska levica v navezi z mediji mižala na obe očesi, ko je šlo za manipulacije z izobrazbo, je sicer še precej. Najbolj znan je primer z Alenko Bratušek in njeno »malomarnostjo« pri magisteriju, a vse skupaj je FDV hitro pokrila z izjavo, da ne gre za plagiat. Tudi pri nekdanjem predsedniku vrhovnega sodišča Branku Masleši je bilo veliko dvomov glede diplome, vse skupaj pa se je sprevrglo v burko, ko je Masleša začel kazati razne nove kopije diplom iz Sarajeva. A vse to se je zgodilo praktično že ob njegovi upokojitvi. Ko pa je šlo za afere z izobrazbo v desnosredinskih strankah, so navadno sledili ali odstopi ali vsaj »džentelmenski sporazumi«. Denimo, ko se je v težavah znašla Alenka Koren Gomboc, nadomestna poslanka Ljuba Žnidarja, se je slednji nato vrnil v poslanske klopi.
Vse to kaže na dvojna merila, predvsem pa na to, da gre v ozadju za povsem druge interese. Zato so pozivi stranke Levica, naj Boris Mijič odstopi, navadna demagogija.
