Piše: Nova24tv.si
Eden od soobtožencev v sodnem konstruktu Trenta, Branko Kastelic, je včeraj podal zelo jasno obrambo, s katero se pred različnimi poskusi globoke države brani že desetletje. Do zdaj njegove obrambe ni povzel še noben od večjih medijev. V svojem zagovoru razkrije vso veličino zarote proti Janezu Janši in soobtoženem ter kako za lase privlečene so obtožbe. V prvem delu se bomo posvetili temu, kako se je oblikovala cena domačije v Trenti, ki jo je prodal prvak opozicije Janez Janša.
Kastelic uvodoma pove, da ni storil nikakršnega kaznivega dejanja, ki se mu očita. S podpisom pogodbe za nakup nepremičnine v Trenti ni zlorabil položaja, saj je, kot pravi, dokazljivo, da je imel za takšen podpis kot direktor polna pooblastila, kar so potrdili tudi vsi trije takratni člani nadzornega sveta.
Kmetijska zemljišča so se prodajala po 10-krat višji ceni
S podrobno analizo, ki jo je na sodišču predstavil že leta 2014, je prikazal, da je bil nakup nepremičnine v okviru normalnih poslovnih tveganj oz. še več – da se je kupovalo zemljišče z stavbišču na območju Trente, ki je tudi po lokaciji sodila v strateške tržne usmeritve po ceni 9 EUR/m2 – pri čemer takrat v IMOSU v tistem obdobju niso imeli nakupa niti kmetijskega zemljišča pod 100 EUR/m2, torej bi nakup nepremičnine na Trenti resnično lahko upravičeno ocenjeval kot ugoden nakup. Vse to dokazujejo tudi realizirane prodaje, ki so jih razni cenilci uporabili kot podlago za ugotavljanje vrednosti.
IMOS je dobil manj zaradi demonizacije v medijih
Kastelic razlaga, da IMOS posestva ni uspel prodati po nakupni ceni, ampak je zanj iztržil 18.750 tisoč EUR manj, kot je zanj pred 10 leti plačal, kar je posledica dejstva, da se je okrog te nepremičnine ustvaril konstrukt, ki kupce odvrača od nakupa, delno pa tudi zaradi padca cen na nepremičninskem trgu od nakupa do prodaje (spomnimo, po finančni krizi so cene nepremičnin drastično padle).
V sklopu svojega dokazovanja Kastelic negira poročilo KPK iz januarja 2013, v katerem ta problematizirala nakup zemljišča v Trenti, in sicer na osnovi podatka, da je bila nepremičnina kupljena dražja od ocenjene vrednosti od tiste, ki jo je določil GURS.
Elikanov članek namensko ignorirali
Kastelic izpostavi, da je takrat v Financah novinar Elikan objavil članek, v katerem je na podlagi primerjave z realiziranimi prodajami v Trenti pokazal, da je bila cena za to nepremičnino približno na nivoju poprečnih cen v ostalih realiziranih prodajah po podatkih GURS (Finance so tisti portal, na katerem je bila objavljena posplošena ocena, ki jo je KPK povzela za tržno ceno). Pri tem se Kastelicu zdi zanimivo, da Elikanovega članka nato noben medij ni več izpostavljal, ves čas pa se je poudarjalo, da gre za ničvredno zemljišče.
Veliko povpraševanja po nepremičninah leta 2007
Ko je dobil vabilo na sodišče, pa se je z oceno vrednosti nepremičnine začel ukvarjati tudi Kastelic sam – tako na podlagi podatkov iz IMOS kot na podlagi takratnega stanja na področju trga nepremičnin in poslovne politike oz. v IMOS v primerjavi z ostalimi nakupi nepremičnin s strani istega podjetja.
Na podlagi konkretne analize je uspel temeljito zavreči vse obtožbe iz sodnega konstrukta.
V analizi je izpostavil takratne razmere v okolju in je povedal, da je bilo v tistem času (v letih 2006 in 2007) veliko povpraševanje po nepremičninah, cene pa so vztrajno naraščale, tako da so takrat na elitnih lokacijah že prerasle 6000 evrov na kvadratni meter.
Priložil je izpisek poročila GURS, kjer je bilo zapisano, da so nepremičnine leta 2004 začele skokovito naraščati. Na podlagi prikaza nakupov in prodaj v tistem obdobju v IMOS je Kastelic nazorno pokazal, kakšna so bila razmerja med nakupnimi in prodajnimi cenami IMOS in cenami po GURS – cene so namreč za več kot 21-krat presegale tiste iz ocene GURS. Trenta je bila le 6.7-krat višje ocenjena od vrednosti GURS, se pravi gre za veliko nižjo ceno od povprečnih cen nepremičnin, ki so se prodajale takrat!
Primerjava s kmetijskimi zemljišči
Še posebej zanimive pa so primerjave s kmetijskimi zemljišči, ki so se prodajala po večkratniku zemljišča v Trenti.
Kastelic omenja, da je IMOS takrat kupoval več kmetijskih zemljišč, sam pa ni zasledil nobenega pod 180 EUR/m2.
Iz podatkov je namreč razvidno, da je šlo (leta 2006 in v začetku leta 2007) za šest nakupov kmetijskih zemljišč, pri čemer pa dva nakupa nista bila realizirana; pri enem do končne pogodbe ni prišlo, ker je kupec pred podpisom končne pogodbe povišal ceno nad prvotno dogovorjeno, ki je znašala 240 EUR/m (to je bilo kar 30-krat več, kot je bila nato leta 2014 ocena GURS – v letu 2006 pa se takšnih ocen sploh ni gledalo, saj je bilo jasno, da so nerealistična), pri drugem poslu pa zato, ker je MOL uveljavila predkupno pravico – dogovorjena cena s prodajalcem v tem primeru je znašala 220 EUR/m2, kar za 70-krat presega oceno GURS.
Pri ostalih štirih sklenjenih pogodbah so cene znašale 180 EUR/m2, 190 EUR/m2, 254 EUR/m2 in 257 EUR/m2; količniki preseganja GURS pa 62-krat, 23-krat, 11-krat, 79-krat!
Prodajna cena za sporni nakup nepremičnine v Trenti je bila torej kar 20-krat nižja od najnižje transakcije pri šestih kmetijskih lokacijah. Pri tem je treba poudariti, da je zemljišče v Trenti sredi Triglavskega narodnega parka.
(SE NADALJUJE: v drugem delu o neutemeljenih očitkih tožilstva, da IMOS ni izdelal cenitve ali projekta, iz katerega bi bilo razvidno, kaj bi s temi zemljišči počeli …)
