Piše: Peter Jančič (Spletni časopis)
Iz ustavnega sodišča in vrhovnega sodišča so me obvestili, da javnosti ne bodo povedali, koliko sta plače dobila predsednik ustavnega sodišča Matej Accetto in predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević.
Prikrivajo tudi podatke o bruto plačah vseh drugih ustavnih in vrhovnih sodnikov. Iz ustavnega sodišča so pojasnili, da podatkov o bruto plačah javnosti ne smejo razkriti, ker bi iz tega ljudje lahko preračunali, koliko delovne dobe imajo posamezni ustavni sodniki, kar je po njihovi oceni osebni podatek. Z vrhovnega sodišča pa so me obvestili, da so dileme prepustili posebni službi, da preveri, ali javnost sme vedeti, kakšne bruto plače so dobili vrhovni sodniki. Kar pomeni, da bo trajalo.
Podobno prikrivali tudi na RTVS
Prošnjo za podatke o višini bruto plač sem tokrat poslal tudi ustavnemu sodišču in vrhovnemu sodišču, ker sodniki stavkajo, ustavno sodišče pa jim je pritrdilo, da plače sodnikov niso ustrezno urejene. Prav je torej, da vidimo, kakšne so te plače in jih primerjamo s plačami drugih najvišjih funkcionarjev, ki se izplačujejo po istem zakonu in v podobnih zneskih. Drugi ne prikrivajo podatkov. So pa podobno kot ustavno sodišče, da celotnih bruto plač ne bodo razkrili, ker bi lahko ljudje iz tega razbrali delovno dobo, v preteklosti trdili že iz RTVS. A so si po sporu sčasoma premislili.
Podatke o bruto plačah z dodatki za delovno dobo so takoj poslali iz vseh drugih vej oblasti. Predsednica republike Nataše Pirc Musar je v ponedeljek dobila 6.493 evrov bruto plače, bivši predsednik Borut Pahor je dobil zadnje nadomestilo (do 22. 12. 2023) v bruto znesku 4.005 evrov, Milan Kučan pa 1.548 doplačila k pokojnini, kar mu zagotavlja 80 odstotkov plače predsednika republike. Kolikšen je celoten bruto znesek za Kučana je skrivnost. Je pa znano, da je Pahor, ko je novembra zadnjič dobil polnih 80 odstotkov plače predsednika, dobil bruto 5.256 evrov. Soprog predsednice Aleš Musar bo konec januarja za december dobil neto 974 evrov nadomestilo za stroške opravljanja protokolarnih in drugih družabnih obveznosti. Premier Robert Golob je, kot so sporočili iz vlade, ta teden dobil 6.547 evrov plače. Le iz vlade javnosti predstavljajo tudi neto podatke, za katere nisem prosil. Golob je neto dobil 4.067 evrov. Najbolj popularen med ministri po raziskavah javnega mnenja gospodarski minister Matjaž Han (SD) je dobil 6.261 evrov bruto, kar je pomenilo 3.618 neto, mlajša zunanja ministrica Tanja Fajon (SD) pa 6.168 bruto in 3.574 neto.
Ministrica za kulturo Asta Vrečko (Levica), ki je še mlajša in ima manj dodatka za delovno dobo, pa je bruto dobila 5.832 evrov. Neto podatka pri njej ni. Objavijo ga le, če se funkcionar strinja, da ljudje smejo izvedeti. Med zanimivostmi v vladi je še, da sta nadomestilo, ker si ne moreta najti službe, dobila nekdanji poslanec in donedavni državni sekretar Darij Krajčič, 4.466 evrov in bivši minister Uroš Brežan (Svoboda), 4.860 evrov. Krajčič, ki je nekoč zaslovel s sendvičem, je položaj izgubil, ko je vodenje ministrstva za kmetijstvo začasno prevzel Marjan Šarec (Svoboda), Brežan pa, ker je odstopil kot minister. V parlamentu je najvišjo plačo 6.279 evrov dobila Urška Klakočar Zupančič (Svoboda). Predsednik SDS Janez Janša je dobil 4.504 evrov, predsednik NSi Matej Tonin pa 4.176 evrov. Plače obeh opozicijskih voditeljev so nižje, ker imata manj dodatkov za položaje, Tonin pa je tudi mlajši od Janše in prejme manj dodatka na delovno dobo.
Ustavno sodišče s podpisom, vrhovno brez
Posredovanje podatkov o izplačanih bruto plačah, ki so nekaj običajnega za druge veje oblasti, so iz ustavnega sodišča zavrnili tako:
“Plače predsednika Ustavnega sodišča in ustavnih sodnikov ureja Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS), pri čemer je skladno s Prilogo 3 v okviru uvrstitve funkcij v drugih državnih organih v plačni podskupini A4 predsednik Ustavnega sodišča uvrščen v 66. plačni razred, sodniki Ustavnega sodišča pa v 65. plačni razred. Višina plačnih razredov je določena s plačno lestvico (Priloga 1 ZSPJS), in sicer za 66. plačni razred znaša 5889,96 evrov (bruto), za 65. plačni razred pa 5663,42 evrov (bruto). Skladno z drugim odstavkom 23. člena ZSPJS funkcionarjem ne pripadajo dodatki, razen dodatka za delovno dobo. Ker je podatek o delovni dobi osebni podatek in ker bi bilo glede na enak plačni razred osmih ustavnih sodnikov, kljub morebitni anonimizaciji, iz drugih javno dostopnih podatkov posredno mogoče razbrati, kolikšna ta doba je in za katerega ustavnega sodnika gre, vam podatkov o njihovih bruto plačah, ki bi vključevale tudi dodatek za delovno dobo, ne posredujemo.”
Iz vrhovnega sodišča pa so sporočili:
“Sporočamo vam, da boste glede na naravo zadeve odgovor na vaše vprašanje prejeli od uradne osebe, pristojne za dostop do informacij javnega značaja. Lepo vas pozdravljamo, Služba za odnose z javnostmi Vrhovno sodišče Republike Slovenije.”
Odgovor iz vrhovnega sodišča je bil brez podpisa. Iz ustavnega sodišča je bila podpisnica, korektno, Katarina Ratoša.
Vrhovnemu sodišču nisem odgovoril, tam moram počakati. Postopek, da ugotovijo, ali mi podatke lahko posredujejo, lahko traje več tednov. Ustavnemu sodišču pa sem odgovoril s ponovno prošnjo po posredovanju podatkov in opozorilom, da konflikt o teh dilemah ni nov:
“Ponovno prosim, da mi posredujete podatke o višini izplačanih bruto plač. Za vsakega ustavnega sodnika poimensko. Ti podatki so javnega značaja, pošiljajo mi jih iz vseh vej oblasti že desetletja. Iz bruto podatkov o plačah ni mogoče kar preračunati dolžine delovne dobe in vaša trditev o razkrivanju osebnih podatkov v tem primeru je napačna in izgovor za prikrivanje podatkov. Enako so se v preteklosti že sklicevali v uradu predsednice republike in na RTVS, a so si po sporih, tudi pred IP, premislili in potem javnosti predstavili poštene in ne znižane podatke o bruto izplačanih plačah.”
Iz RTVS sem podatke o sto najvišjih bruto plačah, seveda z dodatkom za delovno dobo, ki plačo poviša starejšim, predstavil nedavno in so takšni:
