0.4 C
Ljubljana
ponedeljek, 23 decembra, 2024

Obvarujte otroke pred ideologijo LGBTQIA+!

Piše: Petra Janša

»V prostorih v lasti MOL se lahko pod Jankovićem lahko dogaja vse od sadomazohističnih spolnih iger do vtikanja rastlin v ženski spolni organ in transvestitov, ne sme pa biti predstavitve navodil, kako naj mame in očetje zavarujejo svoje otroke pred ideologijo LGBTQIA+.«

Tako je vodja stranke Glas za otroke in družine ter ljubljanski mestni svetnik Aleš Primc začel predstavitev knjige Za otroke gre! – Priročnik za zaščito otrok pred ideologijo LGBTQIA+, ki se je morala zaradi Jankovićeve prepovedi (!) preseliti pred stavbo Mestne občine Ljubljana (MOL). »Občina Ljubljana ni last aktivistov LGBTQIA+, da lahko delajo vse, drugi ne smemo pa nič,« je dejal Primc, ki je priporočnik pripravil zato, ker se nanj obračajo mame in očetje, ki imajo v šolah težave z ideologijo LGBTQIA+. Z njim bo pomagal staršem, starim staršem in tudi učiteljem, da bodo zavarovali svoje otroke pred t. i. spreminjanjem spola in spolne usmerjenosti, ki jo omenjena ideologija vse bolj vsiljuje v vrtce in šole. »Starši imajo pravico in dolžnost, da obvarujejo svoje otroke pred ideologijo teorije spola,« je prepričan Primc.

Spola sta dva!

»Spola sta dva, moški in ženski, in spola se ne da zamenjati. Otrok potrebuje mamo in očeta, moško in žensko vzgojno dimenzijo. Kdor otroke uči drugače, jih zavaja in jim dela škodo,« je izpostavil Primc in dodal: »Ne mislite, da če živite zunaj Ljubljane, vašega otroka in vaše družine to ne bo zadelo.« To je seveda, res, saj se omenjena ideologija žal hitro širi tudi na slovensko podeželje. Primc je ob tem poudaril, da so tudi naši mediji polni propagande LGBTQIA+. »Ne smemo biti tiho! Da bi pomagali mamam in očetom in da bi zaščitili kar največ naših otrok pred pohabo t. i. spreminjanja spola in spolne usmerjenosti, jim je treba omogočiti, da se izobrazijo. Če se oni ne bodo borili za svoje otroke, je velika verjetnost, da se ne bo nihče. Ni važno, kaj govorijo aktivisti LGBTQIA+ v medijih, institucijah in politiki, važno je, da pred nesrečo zavarujemo svoje otroke,« je prepričan Primc, ki je iskal podoben priročnik, da bi ga prevedli, a ga ni našel. »Zato ga je bilo treba napisati.« In kako avtor priročnika odgovarja na očitke, da je to sovražno do homoseksualcev? »Mi ne delamo drugega, kot ščitimo svoje otroke. To je naša naravna in zakonska dolžnost. Te pravice in dolžnosti nam ne more vzeti nihče. Ne vlada, ne šola, ne mediji. Danes se moramo mame in očetje boriti, da obvarujemo otroke pred tremi največjimi nevarnostmi: pametnimi telefoni, drogami in ideologijo LGBTQIA+. Te nevarnosti dostikrat prihajajo tudi druga z drugo,« je prepričan Primc.

Vsebina priročnika

Priročnik na začetku predstavi, kaj je ideologija LGBTQIA+, potem so predstavljena znanstvena dejstva, ki postavljajo na laž trditve ideologije LGBTQIA+, nato pravne podlage, ki dajejo materam in očetom pravico in dolžnost, da zavarujejo svoje otroke. Veliko prostora je v knjigi namenjenega vzgoji za preventivo in odpornost proti ideologiji LGBTQIA+, avtor pa predstavi tudi velik pomen aktivne vloge mater in očetov v šoli in vzgojnem procesu, nato pa sledijo konkretni napotki, kako zaščititi otroka v vrtcu ali šoli, ko starši zaznajo vdor ideologije LGBTQIA+. Poseben del priročnika je namenjen učiteljem, in sicer, kako naj tudi oni zaščitijo svoje učence pred ideologijo LGBTQIA+ v vrtcih in šolah ter se uprejo aktivističnim učiteljem LGBTQIA+. V priročniku je ogromno virov iz tujine, so pa tudi primeri dobrih praks. »Do sedaj se kaže, da je največji odpor tam, kjer je močna muslimanska skupnost ali pravoslavci. Tudi nekatere protestantske skupnosti so zelo odločne pri zaščiti otrok. Žal katoličani za zaščito otrok pred ideologijo LGBTQIA+ močno zaostajamo za muslimani,« še ugotavlja Primc.

12 dejstev o ideologiji LGBTQIA+

V prvem poglavju je predstavljeno dvanajst dejstev o ideologiji LGBTQIA+. Naj tu predstavimo prva tri. In sicer, »LGBTQIA+ je kratica in skupna oznaka za: (L) lezbijke, (G) homoseksualce, (B) biseksualne osebe; (T) za ljudi, ki hočejo ali so spremenili spol; (Q) ljudi, ki trdijo, da nenehno menjavajo spol; (I) interspolne) ljudi, ki trdijo, da so spolno nekje vmes; (A) aseksualce, to je ljudi, ki trdijo, da niso nobenega spola, »+« pa pomeni še množico drugih spolov, za katere trdijo, da obstajajo (100 in več spolov)«. Drugo dejstvo. »Ideologija LGBTQIA+ je psevdoreligija (skupek stališč, ki nimajo znanstvene podlage in jih ni mogoče razumeti, ampak je potrebno slepo zaupanje oz. verovanje), ki povezuje mednarodna radikalna aktivistična združenja za uzakonitev posvojitev otrok v razmerja LGBTQIA+, razvrednotenje pomena mame in očeta za otroka, ukinitev zakonske zveze žene in moža,

uzakonitev in promocijo t. i. spreminjanja spola in spolne usmerjenosti, širjenje življenjskega sloga LGBTQIA+ ter uničenje tradicionalnih vrednot in družine. Ideologija LGBTQIA+ je zlo in škodljiva za vašega otroka!« In še tretje. »Cilj ideologije LGBTQIA+ je vzpostavitev totalitarne družbene ureditve, v kateri bodo oni kontrolirali vse ključne položaje v družbi. Za dosego teh ciljev hočejo odpraviti svobodo govora, ženski in moški spol, uničiti družino očeta, mame in otrok ter s hormonskimi terapijami in kirurškimi operacijami za t. i. spremembo spola pohabiti čim več ljudi (tudi otroke). Ideologija LGBTQIA+ se predstavlja za zagovornico človekovih pravic in naravovarstvenico, v svojem bistvu pa zanika temeljne človekove pravice in naravne zakonitosti. Ideologiji LGBTQIA+ se je treba upreti povsod, kjer jo zaznamo!

Znanstvena dejstva o posledicah ideologije

Drugo poglavje predstavi sedemnajst znanstvenih dejstev (z opombami preverljivih znanstvenih virov, kjer so dejstva objavljena) o posledicah ideologije LGBTQIA+ pri otrocih in mladostnikih. Tudi tu navedimo prve tri primere. Prvo znanstveno dognanje. »Znanost dokazuje, da sta samo dva spolna kromosoma – XX za ženski spol in XY za moški spol. Vse celice v moškem telesu so moškega spola in vse celice v ženskem telesu so ženskega spola (izjeme so krvne celice ter celice nohtov in las).« Zato so trditve LGBTQIA+, da je mogoče spremeniti spol, mit, ki nima nobene naravne in znanstvene podlage. Spola ni mogoče spremeniti! Drugo znanstveno dognanje se glasi: »Pohabljenje otrok s t. i. spremembo spola je trajno in se ga ne da pozdraviti. Ni povrnitve v prvotno stanje!« Tako so odstranitev prsi pri dekletih, odstranitev spolnih organov, odstranitev maternice, kemična hormonska kastracija nepovratni posegi v telo in zdravje otrok. Človek mora po teh posegih vse življenje jemati

zdravila in hormone, ki škodujejo zdravju. Zaradi teh posegov ljudje postanejo trajno neplodni. In še tretje dognanje. »Otroci in mladostniki si spremembo spola po spodbujanju

aktivistov LGBTQIA+ diagnosticirajo sami.« Aktivisti LGBTQIA+ namreč ne priznavajo nobenih objektivnih preiskav za ugotavljanje spola. Zahtevajo, da je samoidentifikacija oz. izjava posameznika o tem, kakšnega spola je, edini kriterij za določanje spola, ki ga morajo vsi drugi upoštevati. Ne priznavajo strokovnih mnenj.

Pravne podlage za zaščito otrok

V priročniku najdete tudi slovenske in mednarodne pravne podlage o pravicah staršev, da zavarujejo svoje otroke pred ideologijo LGBTQIA+ in spremembo spola oziroma zakonodajo, ki jo morajo upoštevati slovenski vrtci, osnovne in srednje šole. Ta določa pravico staršev, da vzgajajo svoje otroke v skladu z lastnimi vrednotami, moralnim, etičnim in verskim prepričanjem. Iz tega izhaja, da nihče (ne vrtec, ne šola, ne učitelji) nima pravice

vzgajati otrok v nasprotju z vrednotami staršev. Prav tako velja v Sloveniji načelo t. i. ideološko nevtralne šole. To pomeni, da otrok ne sme biti izpostavljen političnemu in ideološkemu aktivizmu ter indoktrinaciji. Pomembno je, da starši poznajo in se čim pogosteje sklicujejo na naslednja pravna načela, in sicer na Ustavo RS (1991), ki v 41. členu  (svoboda vesti) pravi, da »imajo starši pravico, da v skladu s svojim prepričanjem zagotavljajo svojim otrokom versko in moralno vzgojo. Sklicujejo naj se tudi na 54. člen (pravice in dolžnosti staršev), ki pravi, da »imajo starši imajo pravico in dolžnost vzdrževati, izobraževati in vzgajati svoje otroke«. Prav tako so pravna podlaga za zaščito otrok 6. člen (starševska skrb), 7. člen (načelo otrokove koristi), 135. člen (načelo prvenstva in enake odgovornosti staršev do otrok), 136. člen (vsebina starševske skrbi) ter 137. člen  (obveznosti staršev) Družinskega zakonika (2019). Da zaščitite otroke pred omenjeno ideologije, se lahko sklicujete še na Zakon o osnovni šoli (1996), in sicer so pomembni členi 60. d (vzgojni načrt šole), 60. g (ugovor na izvajanje vzgojnega delovanja šole), 68. (ugovor na oceno) in  člen 96. (pridobivanje podatkov). Uporabna je tudi Splošna deklaracija človekovih pravic Združenih narodov iz leta 1948 (26. člen), Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin Sveta Evrope (9. člen Svoboda mišljenja, vesti in vere), Protokol h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in svoboščin (2. člen Pravica do izobrazbe), Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah OZN iz leta 1966 (13. člen, 3. točka), Evropska socialna listina Sveta Evrope iz leta 1961 (1. del listine: 7. točka), Deklaracija o otrokovih pravicah OZN iz leta 1959 (točki 2 in 7) ter ne nazadnje Konvencija o otrokovih pravicah OZN iz leta 1989 (13. in 14. člen).

(Tekst je bil prvič objavljen v reviji Demokracija)

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine