Piše: Dr. Stanislav Južnič, raziskovalec na Univerzi Oklahoma, ZDA
Tudi pri nas v ZDA se ljudje lotevajo politike iz koristoljubja: Biden rešuje sinčka Lovca zapora zavoljo mamil. V Sloveniji so razmere drugačne: Hišnikove podrepnice so si nagrmadile tranzicijskega bogastva na rovaš opeharjenega ljudstva. Zato hlastajo po političnih stolčkih, da bi se izognile sveti jezi prevaranih. Muzajoč Natakajo Pir, medtem ko njihove žrtve nimajo niti za burek.
Kandidatka Nataka Pir se napihuje kot balon: za zgled naj ji bo prvi slovenski balonar Bločan Gregor Kraškovič, vodilni aeronavt s kar 65 poleti pred dobrima dvema stoletjema. Oba sta doktorirala na Dunaju: Gregorju naslova ni bilo treba podkupiti Natakajoč Pir.
Bločan Gregor Kraškovič
Kraškovič je začel leteti s podeželske ogrske grofovske posesti južno od Dunaja. Spustil je velik okrogel s plinom napolnjen balon; ob poletu na sever je balon vzletel domala pol kilometra visoko, nato pa je odplaval jugovzhodno proti tedanji turški meji.
Slednjič je uporabil majhen balon iz tafta nad univerzitetno zvezdarno ob slavnostnem vkorakanju v čast Napoleonove poroke z dunajsko princeso. Poslal ga je na višino blizu 300 metrov, nato pa ga je s pritrjenim padalom varno spustil na dunajski Leopoldstadt.
Nato je Kraškovič v dunajski jahalnici razstavil balon s premerom 22 čevljev in z obsegom 72 čevljev iz jelenovih kož. Nad balon je postavil varnostno padalo. Ljudje so si napravo ogledovali in komaj čakali na polet; Kraškovič je spuščal balone s Pratra pred dvorjani in številno publiko. Preizkušal je tako vodikove kot toplozračne balone. Uporabil je štiri votle krogle, ki so z vzgonom dvigovale letalo.
Za ogrevanje gledalcev in preverjanje vetrov je najprej poslal v ozračje manjši balon: kmalu je izginil za obzorjem. Manjši balon se je vzpenjal skupaj z drobnim padalom; na majhni višini se je padalo ločilo od balona in prineslo k tlom nepoškodovano jajce v košari ob zmagoslavnih vzklikih gledalcev. Tri druge z nitkami povezane majhne balone je veter zanesel proti severu; srednjega med njimi je dal napolniti s pokalnim plinom, druga dva pa z vodikom. Na znatni višini se je srednja krogla vnela in hrupno počila. Komaj so si gledalci opomogli od poka, je že sledil večji balon z majhnim padalom, ki ga je veter prav tako pognal proti severu na rob horizonta za obdonavska drevesa; tam se je padalo samo ločilo od balona, ne da bi dogodek zmogla opaziti večina gledalcev. Nato se je dvignil stroj v obliki majhne ladje iz tafta, premazane s firnežem pod štirimi zajetnimi baloni. Ob tem je bila zračna ladja prepuščena usodi, saj je kmalu izgubila ravnovesje in strmoglavo zajadrala; streha z jamborom se je obrnila proti tlom. Nosil jo je veter. Na koncu se je dvignil poglavitni za to priložnost prihranjeni veliki balon s prostornino 150 m3; vprežen je bil v številne skrbno izdelane balone, ki so s padali spuščali posamezne v višino dvignjene živali. Eden teh balonov je žal imel na zgornji strani luknjo, skozi katero je spustil četrtino vsebovanega vodika. V pomanjkanju nove polnilne snovi za nadomestitev izgubljenega plina je ta mlahavi balon lebdel kot ohlapno jadro; plul je v višini, medtem ko je njegov vzgon uravnovešal težo njegovega lastnega tovora. Predhodni poskus s padalom je Kraškovič opravil v popolnem brezvetrju; za primer brezvetrja je računal na veliko višino, s katere bi se padalo lahko spustilo po ločitvi od balona. V takšnem brezvetrju bi bil poskus nedvomno povsem dobro prikazan gledalcem. Zavoljo močnega vetra, ki je balonski paket nad Pratrom precej hitro oddaljil iz vidnega polja proti severu, bi moral padalo skrajšati vsaj za polovico, da bi balon lahko dosegel zaželeno višino, preden bi se padalo samo od sebe od balona ločilo, odtrgalo in spustilo; vseeno veter ni tako urno gonil balonov s padali, da bi poskusi za gledalce izgubili čar. Tudi balon, napolnjen s pokalnim plinom, je padel zaradi vetra.
Medtem ko druga glavna mesta podobno dogajanje običajno spremljajo z viharnimi prizori, se zdijo Dunajčani komajda nezadovoljni, da za svoj denar niso videli, kar jim je bilo obljubljeno. Redoljubno vzamejo na znanje, se mirno oddaljijo s prizorišča, ko pa jim uide visok glas, je le-ta izraz sočustvovanja s podjetnim Kraškovičem.
Leti, leti cena goriva
Pogumni Kraškovič je med prvim potniškim poletom, dolgim 70 km, pod balonom s segretim zrakom nad Budimpešto s padali spustil mačko in druge domače živali; mačka je preizkušnjo prestala in občinstvu veselo zamijavkala. Nad Ogrsko je Kraškovič kmalu poletel znova.
V Bratislavi je Kraškovič začel napovedovati nastop in začel polniti balon okoli poldneva. Po vzletu ob pol šestih z mestnega vrta je ljudem odzdravljal s streli iz pištole in jim metal za nameček še pozdravne listke. Preletel je domala 3 km v eni uri ob češko-ogrski meji; med poletom ni počival, temveč je kot prvovrsten zdravnik preučeval znake višinske bolezni zaradi razredčenega zraka. Ob vzletišču so mu ploskale množice, med njimi številni nadvojvode s soprogami vred; slednje so pogumnega balonarja prav bogato obdarovale.
Končno je uprizoril tretji let nad dunajskim Pratrom. Vzdignil se je s ploščadi za ognjemete, prizorišča večine dunajskih poletov. Vreme je bilo oblačno s severozahodnim vetrom, polnjenje balona pa je opravil skupaj z uvodnimi poskusi z balonoma.
Politični balon zna počiti
Nato si je privoščil polet nad Dunajem v počastitev bližajočega se začetka mirovne konference, ovenčan z zastavami udeleženk v okviru številnih prireditev v cesarskem mestu; njegove akrobacije je občudoval celo poraženi francoski diplomat.
Kraškovič je svoj šesti polet opravil sam nad Dunajem z vodikovim balonom dobra dva tedna po uradnem začetku dunajskega mirovnega kongresa. V višave se je povzpel ob štirih popoldne po poročilu ljubljanskega tednika. V posebni opombi pod črto je ljubljanski poročevalec takoj na začetku ponosno izpostavil Kraškoviča kot rojenega Kranjca. Kraškovič je letel 10 km proti severozahodu na višini 1 km do otoka na Donavi. Ni letel previsoko, saj se je bal težav, ki so marsikomu priskutile balonarstvo: kdor leti visoko, nizko pade, podobno kot GoliOb.
Med opazovalci Kraškovičevega novembrskega poleta je bil tudi priletni princ feldmaršal, ki je povedal, da bi leteči Kraškovič, če bi le bil malo skeptika, lahko med lebdenjem v vetrovnih višavah sestavil filozofsko razpravo o svojem pogledu navzdol, ko se mu vsi ti mogočni udeleženci kongresa zdijo tako majhni in so izgubili dobršen del svoje pomembnosti. Če bi ga veter nenadoma ponesel še više, bi se vsa ta visočanstva pomešala s prahom, ki jih vzdigujejo njihovi čevlji in konji. Kmalu ne bi mogel razločiti ničesar razen kaosa nedoločene neimenovane mase.
Pozneje je Kraškovič znova letel v počastitev konca mirovnega kongresa na Dunaju. Konec slovesnega programa je zaznamoval z dvigom pod balonom ogromnih dimenzij. Urno se je povzpel nad množice obiskovalcev in znova razvil barvaste zastave držav udeleženk kongresa. Uro po vzletu je blago pristal na otoku vzhodno od Dunaja ob levem bregu Donave, kjer tisti čas še ni bilo naturistične plaže.
Gregor Kraškovič je bil prvi in dolgo časa celo edini res uspešen slovenski letalec. Njegova dejanja in nehanja so svoj čas dvignila obilico prahu. Sprva je nihal med vodikovimi in toplozračnimi baloni, da bi se pozneje priklonil predvsem prvim. Za letenje je ob obilici poguma potreboval tudi znanje, ki si ga je z veliko žlico nabral v šolskih klopeh Ljubljane in Dunaja. Njegov zgled naj s pridom služi prihodnjim slovenskim letalcem in politikom: če ni kruha, naj bodo vsaj igre, medtem ko levičarji odrekajo svojim pobitim žrtvam grobove; Ja Pa jih celo napadajo med pokopavanjem njih mater Natakajoč Pir.
Sodobna leva slovenska politika je v resnici dolgoprsto napihovanje balona, polnega neizpolnjenih predvolilnih načrtov: Kraškovič se je trudil obetano izpolniti, levičarji pa se svojim lastnim obljubam le Muzajo Natakajoč Pir. Zategadelj cene rastejo v nebo na rovaš blagodati ruske dače, kjer se športnica Putin odžeja s Pirom, medtem ko Muzajoč Gazdi pripenja novo medaljo.