Piše: Romana Tomc
Pred 30 leti smo se Slovenke in Slovenci odločili, da želimo živeti v svoji, samostojni državi Republiki Sloveniji. Trdno smo verjeli, da nam bo v njej lepše in bolje, kot nam je bilo v nekdanji Jugoslaviji. Te odločitve, ki smo jo jasno izrazili tudi na plebiscitu, nismo nikoli obžalovali. Smo pa od tistih, ki so državo vodili v ključnih trenutnih njenega oblikovanja, razvoja in kasnejše demokratizacije, pričakovali več.
Želeli smo stopiti na pot samostojne in demokratične države, kar smo zelo jasno izrazili na plebiscitu. A to je bil le prvi korak na poti do samostojne države. Samostojna Slovenija ni nastala spontano. Voljo ljudstva, ki je bila izražena na plebiscitu, je bilo potrebno udejanjiti. Izkušnje drugih držav so pokazale, da je pot v demokracijo dolga in naporna. Ko že misliš, da si na cilju, se pokaže, da je to le vmesna postaja. Vendar poti nazaj ni. Je samo pot naprej. Prepričana sem, da te besede berete posamezniki, ki te odločitve tako kot jaz ne niste nikoli obžalovali. Tisti, ki smo imeli sanje pa tudi pogum in odločenost, da te sanje uresničimo, bi se tudi danes odločili enako.
Čas je za spremembe na bolje
Letošnje leto je za Slovenijo pomembno leto. Ne le da se svet in z njim Slovenija še vedno sooča s krizo, kakršne ne pomnimo, Slovenijo z nastopom vlade Janeza Janše končno čakajo tudi pomembne strukturne spremembe, na katere smo čakali dolga leta. Pretekle vlade, ki so imele v rokah vajeti skorajda celotno obdobje slovenske samostojnosti, so veliko govorile, a bolj malo naredile. Številne izzive, s katerimi bi se morali soočiti že pred leti, so odrivale na stran. Danes so spremembe nujne. Potrebnega bo nekaj prilagajanja, a graditi na trhlih temeljih je težko in včasih tudi nevarno.
Članek si lahko v celoti preberete v posebni izdaji revije Demokracija, ki jo lahko kupite na več kot 1.000 prodajnih mestih ali jo naročite na: [email protected], telefon: 01/24 47 200.
